Prenova trgov v Mariboru je v zadnjih letih ena ključnih usmeritev mestne občine pri prenovi starega mestnega jedra. Po že izvedenih ureditvah več pomembnih mestnih točk, kot so Glavni trg, Vojašniški trg in prenovljeni deli Lenta, se trend nadaljuje tudi na drugih območjih, kjer mesto postopoma zmanjšuje prometne površine in daje prednost pešcem. Nekdanji Rotovški trg s projektom Center Rotovž postaja kulturno središče mesta, občina pa je že napovedala prenovo Slomškovega trga in trgov na Studencih in v Malečniku.  

Merila za prenovo trgov: v središču odločanja uporabnik 

Na Mestno občino Maribor smo naslovili vprašanje, kakšni so kriteriji za določanje prioritet pri obnovi javnih površin, predvsem trgov. Odgovorili so nam, da se nenehno sprašujejo, kaj lahko storijo, da se ljudje na trgu, ulici ali v parku počutijo udobno in jih z rešitvami spodbudijo, da na javnih površinah preživijo več časa. "Za ustvarjanje privlačnih javnih prostorov mora biti načrtovanje dosledno usklajeno s potrebami uporabnikov. Za to obstaja niz meril kakovosti. Ta merila se lahko uporabijo za širok spekter javnih prostorov in služijo tako za oceno obstoječih javnih prostorov kot tudi kot kontrolni seznam za projekte v fazah načrtovanja. V središču pozornosti je perspektiva uporabnika, ki ne zahteve standardov. Merila kakovosti so razdeljena v kategorije zaščite, udobja in užitka."

Nadaljujejo, da gre pri varovanju uporabnikov v izhodišču za zaščito pred motornim prometom. Da varujejo pred prometnimi nesrečami, z jasno vidljivostjo, kar zmanjšuje prometno tesnobo. Nato gre za občutek zaščite pred kriminalom in nasiljem, kar dosegajo z dobro osvetlitvijo, živahnim okoljem in pasivnim nadzorom. "To lahko dosegamo s časovno in funkcionalno prekrivajočo se uporabo, kar zaščiti pred neprijetnimi čutnimi vtisi. K vsemu temu sodi tudi možnost zaščite pred dežjem, snegom, mrazom, vročino in vetrom in zmanjšanje prahu, izpušnih plinov, bleščanja in hrupa."

Po zaščiti pa je potrebno zagotoviti udobje, kar občani posebej cenijo. Ureditve ustvarjajo prostor za hojo, zadrževanje, druženje, z enostavno dostopnostjo za vse. "Zato je pomembno urediti visokokakovostne površine, ki jih obdajajo zanimive fasade stavb javnih in bivalnih funkcij, ki so privlačne in funkcionalne, delujejo pa kot obodne cone, stene. Ustvarimo mesta za postanek, elemente za naslanjanje ali stanje ob njih, pa seveda tudi sedenje. Tu gre tudi za izkoriščanje lokalnih prednosti: razgledi, sonce, osvetlitev, opazovanje dogodkov, pa možnost počitka."

Funkcije urejenih javnih površin morajo imeti primerne, obvladljive razdalje, neovirane poglede, zanimive razglede, z nizko ravnijo in naj omogočajo igranje in gibanje, torej igro, šport in zabavo in to podnevi in ponoči, poleti in pozimi.

"Načrtujemo torej prostor po človeškem merilu s prijetnimi okoljskimi vplivi. Skratka ustvarjamo pozitivna čutna izkušnja, tudi z materiali, detajli, vegetacijo in vodnimi motivi."

Na vrsti Trg svobode in del Maistrovega trga

Tudi ostali trgi in javne površine v mestni občini Maribor bodo, po zagotovilih občine, v prihodnje deležni načrtovanja in izvedbe prenov. Predloge za to lahko podajajo tudi občani. Njihove ideje potem skušajo upoštevati pristojne strokovne službe pri načrtovanju aktivnosti. "Glede načrtovanja obnov je odvisno več faktorjev: potrebe, razpoložljivih finančnih sredstev, možnosti sofinanciranja z evropskimi sredstvi, obsega del, želja prebivalcev mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Skupnostne prostore je potrebno načrtovati skrb in z mislijo na ljudi, ki bodo te prostore uporabljali," pojasnjujejo na Mestni občini Maribor in dodajajo, da je za vsako obnovo trga potreben arhitekturni natečaj.

"V letošnjem letu bo MO Maribor pristopila k obnovi Trga svobode - obnovil se bo v celoti, takšen, kot je. Obnovljene bodo tudi poti na Trgu generala Maistra v sklopu ureditev Gregorčičeve ulice s Trgom generala Maistra."

Kolikšen delež proračuna pa je namenjen obnovi javnih trgov v mestu? "Iz naslova vzdrževanja javnih površin, kar pomeni recimo obnove tlakovcev in podobnih del, je namenjenih okoli 100.000 evrov na leto. Ko pa govorimo o konkretnih prenovah trgov, kot je bil to recimo Glavni trg in bosta trga na Studencih in Malečniku, pa se vodi to kot investicijski projekt in je namenjenih več sredstev. Tudi zato, ker se pogosto menjuje nova komunalna infrastruktura."

Trgi postajajo srce razvoja mest 

Pri vprašanju dolgoročnih ciljev razvoja javnih trgov Mariboru na mestni občini najprej pojasnjujejo pomen javnih prostorov. "Čeprav obstaja splošna usklajenost, da so zelo pomembni za oblikovanje in funkcijo mest, je dejstvo, da imajo lahko javni prostori na primer tudi gospodarske funkcije, kar je šele pred kratkim postalo opazno. Javni prostori niso preprosto zgrajeni in nato vsi "delujejo" na enak način. Kot rezultat dosedanjih posegov ugotavljamo, da se lahko njihova uporaba v kratkem času drastično spremeni."

Nadaljujejo, da so med drugim podane ugotovitve o ponovnem odkritju javnega prostora kot osrednjega elementa večstoletne evropske ideje o skupnosti, ki oblikuje identiteto. Ta in vsi njegovi elementi se vse pogosteje uporabljajo kot instrumenti upravljanja mesta. To ni povsem jasno formulirano, vendar vsebuje pomemben namig: javni prostori veljajo za zelo pomembne za mesta in s tem za urbanistično načrtovanje. "Zato so cilji MOM, da s kulturo mestnega načrtovanja krepimo identiteto mesta, ustvarjamo uporabne in odprte prostore, ki so trajnostni in prenašajo jedrno kompetenco razvoja javnih površin, trgov, med občane, saj postajajo tudi ekonomski prostorski faktor mesta."