Dvanajst dni, 2.041 kilometrov in 18.854 višinskih metrov. Vmes pa nevihte, poplavljene ceste, zahtevni vzponi in trenutki, ko je bilo treba načrte prilagoditi razmeram na poti. Mariborčan Iztok Kočevar je pred palermsko katedralo na Siciliji zaključil svojo drugo dobrodelno kolesarsko pot v okviru projekta 'Kolesarimo za otroške sanje'.

Vodila ga je želja pomagati otrokom

Od Maribora do juga Italije ga je vodila ista želja kot lani, ko je prikolesaril vse do Istanbula; pomagati otrokom, da dobijo priložnost razvijati svoje talente in uresničevati sanje.

[[image_2_article_93544]]

Za njim je 2.041 kilometrov in 18.854 višinskih metrov, na poti pa se je znova pokazalo, da pri projektu Kolesarimo za otroške sanje ne gre le za športni izziv. Gre tudi za ljudi, ki se mu pridružijo na kolesu, pomagajo na poti ali ga podprejo od daleč.

Iz Maribora v Italijo - najprej v družbi, nato sam

V nedeljo, 4. oktobra, je pri Najstarejši trti na mariborskem Lentu Iztoka na pot pospremilo približno 15 kolesarjev. Nekateri so z njim prevozili le del poti, drugi so vztrajali dlje, do Valbrune v Italiji pa so po 200 kilometrih ob njem ostali še štirje.

[[image_1_article_93544]]

Naslednji dan jih je čakala še daljša etapa. Od Valbrune do Roviga je bilo treba premagati kar 260 kilometrov, del poti pa je potekal po nekdanji železniški trasi Alpe-Adria. Iztoku sta se na kolesu pridružila lastnik podjetja Luka's Bikes, Luka Rakuša in hči Karin Kočevar, ki sta si razdelila tudi kolesarske kilometre na tretji etapi do Firenc.

Del poti je z ekipo preživel tudi snemalec Denis Janežič, ki je s kamero beležil dogajanje, Iztoka pa pospremil vse do pete etape. Po slovesu od ekipe je Iztok nadaljeval sam, najprej proti Rimu, nato pa vse globlje proti jugu Italije. Od takrat je moral vse, kar je potreboval za preostanek poti, prevažati s seboj na kolesu. Prostora za prtljago ni bilo veliko, zato je bilo treba pakirati premišljeno in se omejiti na najnujnejše.

Načrte prekrižalo vreme

Na papirju so bile etape začrtane, a je bilo treba marsikaj prilagoditi. Še posebej zahtevna sta bila šesti in sedmi dan, ko so Iztoka spremljali močan dež, nevihte, poplavljeni odseki cest in slaba cestna podlaga. Zaradi obilnih padavin je moral dve načrtovani trasi skrajšati, nekajkrat pa se je ustavil tudi zaradi predrtih zračnic.

[[image_3_article_93544]]

Toda Italija mu ni postregla le s slabim vremenom. V Neaplju je naletel na znane obraze in si privoščil kosilo v dobri družbi, posebno mesto v zgodbi imajo tudi domačini, predvsem lastniki prenočišč, ki so mu večkrat pomagali in z zanimanjem spremljali, zakaj se je iz Slovenije proti Sicilijo odpravil prav s kolesom.

Od vzpona na Etno do čustvenega zaključka v Palermu

Po deževnih dneh se je pokazalo tudi sonce. Sledile so etape ob italijanski obali, vožnja proti skrajnemu jugu države in nato trajekt na Sicilijo, kjer ga je pričakala hči in ga iz avta spremljala še zadnje tri etape po otoku. 

Sicilija je Iztoka pričakala s čudovitimi razgledi, a tudi z zahtevnimi vzponi. V zadnjih treh etapah je premagal kar 6.000 višinskih metrov. Eden od vrhuncev celotne poti je bil vzpon na Etno, ki se ga je že pred odhodom najbolj veselil. Po vzponu na vulkan je pot nadaljeval proti obali, nato pa so ga čakali še zadnji kilometri skozi živahen in prometno kaotičen Palermo. Po dvanajstih dneh na kolesu je svojo pot zaključil pred mogočno palermsko katedralo.

Tam se je končala še ena kolesarska pustolovščina, ki se je začela z željo, da bi otrokom pomagali uresničevati njihove sanje.

Na koncu številke niso pomembne

»12 dni, 2.000 kilometrov, ampak na koncu te številke sploh niso pomembne. Pomembni so vsi trenutki, ki sem jih doživel na poti, in teh je bilo res ogromno. Ni bilo vedno enostavno. Včasih zaradi vremena, drugič zaradi zahtevnih cest, a zdaj, ko sem na cilju, je vse to za mano. Zadovoljen sem, vesel in srečen, da sem se podal na to pot in jo tudi uspešno zaključil. Ker nikoli ni samoumevno, da prideš do cilja. Priznam, da mi je odleglo. Hvala vsem za podporo, za vsako sporočilo in spodbudno besedo. Hvala, ker ste bili del te zgodbe in ker ste skupaj z mano kolesarili za otroške sanje,« je ob prihodu v Palermo povedal Iztok Kočevar.

[[image_4_article_93544]]

Kilometri so za njim, otroške sanje ostajajo v ospredju

Iztok se je na dolgo pot podal že drugo leto zapored. Lani je v desetih dneh prekolesaril pot od Maribora do Istanbula, dobrodelna akcija pa je prinesla več kot 15.000 evrov, s katerimi so 80 otrokom omogočili udeležbo na taborih Zveze prijateljev mladine Maribor.

Tudi letošnji projekt Kolesarimo za otroške sanje poteka v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Maribor in je namenjen zbiranju sredstev za program Omogočimo sanje. Ta otrokom iz socialno manj spodbudnih okolij omogoča udeležbo na taborih, kjer lahko odkrivajo svoje interese, razvijajo sposobnosti in pridobivajo izkušnje, ki jim sicer morda ne bi bile dostopne.

Pot od Maribora do Palerma je zaključena, priložnost, da skupaj pomagamo uresničiti še več otroških sanj, pa ostaja. Dobrodelna akcija se namreč nadaljuje, vsi, ki želijo prispevati, pa lahko pošljejo SMS s ključno besedo SANJE10 na 1919 in tako namenijo 10 evrov za program Omogočimo sanje.