V Mariboru se pripravljajo na eno največjih energetskih in okoljskih investicij v zadnjih letih. Načrtovani obrat za energijsko izrabo odpadkov (EIOM) naj bi mestu prinesel pomemben korak k večji energetski samooskrbi, saj bi lahko zagotavljal več kot 60 odstotkov toplote za sistem daljinskega ogrevanja. Projekt, ki ga zagovorniki predstavljajo kot rešitev za hkratno obvladovanje odpadkov in zmanjšanje odvisnosti od zemeljskega plina, odpira razpravo o prihodnjem razvoju mesta, energetski varnosti ter vplivih na okolje.
Medtem ko pristojni poudarjajo stabilnejše cene ogrevanja, manj emisij in večjo energetsko neodvisnost, del javnosti do projekta ostaja zadržan in zahteva temeljito presojo vseh njegovih posledic.
Na naša vprašanja so odgovarjali v Javnem holdingu Maribor.
Kako ocenjujete trenutno energetsko samooskrbo v mestu?
Trenutna energetska samooskrba Maribora je v preteklosti temeljila na precej enostranski strukturi virov energije, saj je bila Energetika Maribor še do nedavnega skoraj v celoti - praktično 100‑odstotno - odvisna od zemeljskega plina (uvoz). To je pomenilo visoko izpostavljenost zanesljivosti dobav in cenovnim nihanjem in negotovosti na mednarodnih energetskih trgih.
Danes je slika nekoliko boljša. V sistem daljinskega ogrevanja so že vključeni prvi pomembni koraki diverzifikacije virov (izključno domači viri): visokotemperaturna toplotna črpalka, ki izkorišča energijo reke Drave, fotovoltaika, lesno‑biomasni kotel moči 5 MW na lokaciji Energetike Maribor ter dodatni projekt kotlovnice na lesno biomaso v Melju, ki je v fazi izvedbe. Kljub tem pozitivnim premikom pa mesto z daljinsko oskrbo s toploto še vedno ni energetsko samozadostno, saj glavnina proizvodnje toplote ostaja vezana na fosilni energent.
Kakšno vlogo naj bi imel načrtovani obrat za energetsko izrabo odpadkov pri povečanju energetske samooskrbe Maribora?
Načrtovani obrat EIOM bo imel ključno vlogo pri preobrazbi energetskega sistema Maribora, saj hkrati rešuje problem odpadkov in zagotavlja stabilen vir energije. Namesto izvoza ali odlaganja se bodo preostali komunalni odpadki lokalno izkoriščali kot energent, kar zmanjšuje okoljske obremenitve in dolgoročno prinaša tudi bolj predvidljive stroške ravnanja z odpadki. Z energetskega vidika prinaša obrat zanesljiv, neprekinjen vir toplote, ki ni odvisen od uvoženih energentov ali vremenskih razmer. Ocenjuje se, da bi lahko zagotavljal več kot 60 odstotkov toplote v sistemu daljinskega ogrevanja, kar predstavlja velik korak k energetski samooskrbi. To hkrati pomeni tudi večjo cenovno stabilnost in konkurenčnost daljinskega ogrevanja, saj sistem ne bo več tako izpostavljen nihanjem cen zemeljskega plina na mednarodnih trgih.
Poleg toplote bo obrat omogočal tudi proizvodnjo električne energije, kar dodatno povečuje energetsko učinkovitost in prispeva k širši samooskrbi mesta. Kombinacija stabilnega vira toplote in elektrike ter lokalne obdelave odpadkov omogoča bolj predvidljive in dolgoročno konkurenčne cene tako energijskih storitev kot ravnanja z odpadki. EIOM tako predstavlja temeljni projekt, ki povezuje energetiko, ravnanje z odpadki in dolgoročno stabilnost oskrbe v Mariboru.
Ali obstajajo projekcije, kako bi se zaradi obrata zmanjšala odvisnost mesta od uvoženih energentov oziroma fosilnih goriv?
Čeprav se analize in izračuni še izvajajo, so vse enotne v ugotovitvi, da vključitev obrata EIOM pomeni pomembno zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv, predvsem zemeljskega plina. Ker bo obrat zagotavljal več kot 60 odstotkov toplote v sistemu daljinskega ogrevanja, gre za izrazit strukturni premik v načinu oskrbe mesta z energijo.
Namesto uvoženega energenta bo osrednjo vlogo prevzel lokalni vir - odpadki, ki so na voljo stalno in neodvisno od razmer na svetovnih trgih.
To bistveno povečuje energetsko varnost in odpornost sistema. Po opravljenih analizah projekt namreč prinaša tudi pomembne pozitivne okoljske učinke in energetske prihranke: občutno zmanjšanje emisij CO₂, saj se del fosilnega goriva nadomesti z energijo iz odpadkov, ki so po izvedeni študiji v 50 odstotkih biogenega izvora, znatno zmanjšanje porabe zemeljskega plina v sistemu daljinskega ogrevanja.
Ključna prednost pa ni le v teh prihrankih, temveč tudi v večji predvidljivosti in stabilnosti stroškov. Medtem ko so cene fosilnih goriv podvržene velikim nihanjem, lokalno izkoriščanje odpadkov omogoča bolj dolgoročno načrtovanje in stabilnejše cene za uporabnike. EIOM tako ne predstavlja le nadomestnega vira energije, temveč pomemben korak k energetski neodvisnosti, zmanjšanju okoljskega odtisa ter dolgoročno stabilnemu in učinkovitemu energetskemu sistemu v Mariboru.
Zakaj Maribor po vašem mnenju na področju sodobnih sistemov daljinskega ogrevanja zaostaja za primerljivimi mesti?
Maribor je svoj sistem daljinskega ogrevanja zgodovinsko gradil predvsem na enem energentu - zemeljskem plinu. Takšen model je bil dolgo časa okoljsko sprejemljiv ter ekonomsko in tehnološko upravičen, vendar se je v zadnjem desetletju izkazalo, da je prevelika odvisnost od enega vira tudi velika ranljivost. Medtem ko so številna primerljiva evropska mesta postopoma prehajala na razpršene energetske vire - kot so biomasa, energijska izraba odpadkov, industrijska odvečna toplota in toplotne črpalke - je Maribor te premike začel uvajati nekoliko kasneje.
Pomemben razlog so tudi investicijski cikli in zahtevnost takšnih projektov, ki terjajo dolgoročno načrtovanje, stabilno regulativno okolje in znatna finančna sredstva. Poleg tega je Slovenija kot celota dolgo časa večji poudarek namenjala drugim segmentom energetike, manj pa sistemom daljinskega ogrevanja kot celovitim, večvirovskim sistemom.
Danes Maribor ta razvoj pospešeno dohiteva. Že izvedeni projekti, kot so toplotna črpalka na reki Dravi ter kotli na lesno biomaso, kažejo jasen premik.
Vendar pa za resen prehod v sodoben, odporen in nizkoogljičen sistem potrebujemo še večje infrastrukturne projekte, kot je EIOM, ki omogočajo diverzifikacijo in stabilnost na sistemski ravni. Več pozornosti bomo v prihodnosti namenili tudi temperaturnemu režimu daljinskega ogrevanja, saj znižanje temperaturnih nivojev namreč lahko pomembno prispeva k zmanjšanju toplotnih izgub v omrežju, večji učinkovitosti sistema in lažji integraciji sodobnih, nizkotemperaturnih virov toplote.
Kakšni so dolgoročni cilji mesta na področju energetske neodvisnosti in kako se načrtovani obrat vključuje v te cilje?
Dolgoročni cilji Maribora na področju energetike so jasni in usklajeni z evropskimi usmeritvami: zmanjšanje rabe fosilnih goriv, povečanje deleža lokalnih in obnovljivih virov, izboljšanje energetske učinkovitosti ter zagotavljanje stabilne in cenovno dostopne oskrbe za prebivalce. Ključen poudarek je na prehodu iz sistema, ki temelji na enem prevladujočem energentu, v razpršen in odporen energetski model, kjer se dopolnjuje več različnih virov - od biomase in toplotnih črpalk do izrabe odpadkov. Tak sistem je bistveno bolj odporen na cenovne šoke, vremenske vplive in geopolitične spremembe.
Načrtovani obrat EIOM v tem okviru predstavlja enega ključnih gradnikov. Kot stabilen in neprekinjen vir energije bo prevzel pomemben delež proizvodnje toplote v SDO - več kot 60 odstotkov - ter s tem razbremenil sistem odvisnosti od zemeljskega plina. Hkrati bo omogočal tudi proizvodnjo električne energije ter učinkovito izrabo lokalnih odpadkov kot vira energije. S tem EIOM neposredno prispeva k večji energetski neodvisnosti mesta, zmanjšanju emisij CO₂ in rabe primarne energije, večji stabilnosti in predvidljivosti cen, ter celoviti transformaciji sistema daljinskega ogrevanja v sodoben energetski steber mesta.
Ob tem pa je pomembno posebej izpostaviti tudi okoljski vidik projekta: poleg zmanjševanja emisij omogoča tudi trajnostno ravnanje z odpadki, zmanjšuje odlaganje na deponijah ter prispeva k boljši kakovosti zraka in bivalnega okolja v mestu. Projekt tako ni le ena izmed investicij, temveč ključni element dolgoročne strategije razvoja Maribora kot trajnostnega, energetsko učinkovitega in odpornega mesta.
Ali lahko projekt pomeni tudi razvojno priložnost za gospodarstvo in nova delovna mesta v regiji?
Projekt nedvomno odpira pomembne razvojne priložnosti. V fazi gradnje in obratovanja ustvarja nova delovna mesta, spodbuja sodelovanje lokalnih podjetij in krepi tehnološko znanje v regiji. Poleg neposrednih učinkov ima tudi širši vpliv, saj izboljšuje energetsko infrastrukturo, kar je pomemben dejavnik za privabljanje investitorjev in razvoj industrije.
Kako naj bi načrtovani obrat vplival na sistem daljinskega ogrevanja v Mariboru? Se bo ta razširil na nova območja mesta?
Načrtovani obrat EIOM bo imel zelo pomemben, sistemski vpliv na delovanje daljinskega ogrevanja v Mariboru. Najprej in predvsem bo bistveno povečal stabilnost in zanesljivost oskrbe, saj uvaja nov, stalen vir toplote, ki ni odvisen od vremenskih razmer ali uvoženih energentov. S tem bo lahko prevzel vlogo osnovnega vira in postopoma nadomestil velik del zemeljskega plina, kar pomeni tudi manjšo izpostavljenost cenovnim šokom. Ker naj bi obrat zagotavljal več kot 60 odstotkov toplote v sistemu, bo to omogočilo bolj uravnoteženo in učinkovito delovanje celotnega omrežja. Obstoječi viri, kot so plinske enote, bodo lahko delovali predvsem kot dopolnilni oziroma vršni viri, kar bo optimiziralo obratovanje in zmanjšalo stroške.
Pomemben učinek se kaže tudi v dolgoročni stabilnosti in predvidljivosti cen ogrevanja, saj bo večji del energije prihajal iz lokalnega, cenovno bolj obvladljivega vira. To daje Energetiki Maribor več manevrskega prostora pri upravljanju sistema in cenovni politiki.
Kar zadeva širitev, projekt predvideva tudi razširitev sistema daljinskega ogrevanja na nova območja mesta, predvsem staro mestno jedro in druga gosto poseljena območja.
Stabilen in zmogljiv vir toplote je namreč osnovni pogoj za širjenje omrežja. Čeprav širitev ni samodejna in je odvisna od ekonomskih in urbanističnih odločitev, EIOM ustvarja pogoje, da se daljinsko ogrevanje razširi tudi tja, kjer danes še ni prisotno. To je pomembno tudi z okoljskega vidika, saj širitev daljinskega ogrevanja pomeni manj individualnih in starih energetsko potratnih kotlovnic in s tem boljšo kakovost zraka, večjo energetsko učinkovitost na ravni mesta, bolj enoten in nadzorovan sistem oskrbe s toploto. Skupno gledano bo EIOM omogočil prehod iz sistema, ki je bil dolgo odvisen od enega energenta, v sodobnejši, večvirovski in bolj odporen energetski sistem, ki je pripravljen na prihodnje izzive - tako z vidika energetike kot urbanega razvoja.
Ali obstajajo analize, koliko gospodinjstev bi lahko dolgoročno imelo koristi od stabilnejšega sistema ogrevanja?
Daljinsko ogrevanje v Mariboru že danes predstavlja pomemben steber oskrbe s toploto, saj je nanj priključenih več kot 14.000 gospodinjstev. To pomeni, da ima projekt že v izhodišču zelo širok vpliv, ki zajema velik del mestnega prebivalstva. Z načrtovano izvedbo projekta EIOM pa se pričakuje tudi nadaljnji razvoj sistema.
Po obstoječih načrtih naj bi se omrežje daljinskega ogrevanja do leta 2034 razširilo za vsaj 25 odstotkov, kar pomeni dodatno priključevanje novih uporabnikov - tako gospodinjstev kot tudi drugih odjemalcev.
Natančnega števila prihodnjih priključkov danes sicer ni mogoče enoznačno napovedati, saj je le to odvisno tudi od urbanističnega razvoja mesta, bodo pa koristi deležni vsi, ki bodo v sistem vključeni. Za ponazoritev obsega: letna proizvodnja približno 61 GWh toplote iz obrata EIOM ustreza porabi toplote za okoli 8.500 stanovanj. Pomembno pa je poudariti, da ta energija ne bo namenjena le tem hipotetičnim "8.500 stanovanjem", temveč bo vključena v celoten sistem daljinskega ogrevanja. To pomeni, da bo učinek porazdeljen med vse uporabnike, ki bodo imeli koristi v obliki stabilnejše oskrbe, manjše odvisnosti od fosilnih goriv in bolj predvidljivih cen. Gre torej za projekt z izrazitim sistemskim učinkom, ki ne izboljšuje pogojev le za posamezne odjemalce, temveč dolgoročno krepi energetsko varnost in kakovost bivanja v celotnem mestu.
Ali pričakujete, da bi projekt dolgoročno prispeval k stabilnejšim oziroma nižjim cenam ogrevanja za gospodinjstva?
Največji in najbolj neposreden učinek projekta bo zagotovo stabilizacija cen ogrevanja. Ker sistem ne bo več tako močno odvisen od globalnih cen energentov, predvsem zemeljskega plina, bodo cenovna nihanja bistveno manjša. To pomeni večjo predvidljivost za gospodinjstva, kar je v času energetske negotovosti izjemno pomembno.
Dolgoročno lahko takšen sistem prispeva tudi k nižjim stroškom ogrevanja, vendar je treba poudariti, da natančnih napovedi in primerjav cen za več let vnaprej ni mogoče in jih tudi ni odgovorno podajati. Energetski trgi so namreč pod vplivom številnih nepredvidljivih dejavnikov.
Kljub temu pa dejstvo ostaja, da bi, če bi tak obrat imeli že danes, tako cena ravnanja z odpadki kot tudi cena daljinskega ogrevanja bili danes nižji, predvsem pa bistveno bolj stabilni in predvidljivi (kot je to danes na primer v Celju). Prav v tem je ključna dodana vrednost projekta: ne le potencialno nižja cena, temveč manjša volatilnost, večja učinkovitost sistema in dolgoročna cenovna konkurenčnost za vse uporabnike.
Kako pomemben je ta projekt za dolgoročni razvoj Maribora?
Projekt EIOM je za Maribor izjemnega strateškega pomena, saj presega zgolj področje energetike in predstavlja enega ključnih razvojnih projektov mesta v prihodnjih desetletjih. Njegova vrednost je prav v tem, da hkrati naslavlja tri temeljna področja sodobnega urbanega razvoja: ravnanje z odpadki, energetsko varnost in okoljsko trajnost.
Na področju odpadkov projekt omogoča dolgoročno, lokalno in bolj nadzorovano rešitev za obdelavo preostalih komunalnih odpadkov, kar zmanjšuje odvisnost od izvoza in odlaganja. Na energetskem področju pa predstavlja pomemben prehod iz sistema, ki je bil skoraj v celoti odvisen od enega energenta, v sodobnejši, razpršen in odporen energetski model, ki temelji na kombinaciji več virov. Z vidika razvoja mesta EIOM pomeni tudi krepitev infrastrukture, ki je ključna za gospodarsko rast in kakovost bivanja. Stabilen, cenovno predvidljiv in okoljsko sprejemljiv energetski sistem je eden temeljnih pogojev za privabljanje investicij, razvoj podjetij ter dolgoročno konkurenčnost mesta. Pomemben vidik je tudi okoljska komponenta - projekt prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, boljši kakovosti zraka in učinkovitejši rabi virov. S tem se Maribor približuje ciljem podnebne nevtralnosti in evropskim usmeritvam trajnostnega razvoja. Takšni projekti so danes standard v naprednih evropskih mestih.
Za Maribor pa EIOM pomeni pomemben razvojni korak, ki ga umešča med mesta, ki aktivno gradijo trajnostno, energetsko neodvisno in odpornejšo prihodnost. Ob tem je pomembno poudariti, da razvoj Energetike Maribor in projekta EIOM ni naključen, temveč je jasno opredeljen in potrjen tudi v strateških razvojnih dokumentih Mestne občine Maribor. To dodatno potrjuje njegovo dolgoročno usmerjenost, usklajenost z razvojnimi cilji ter vlogo osrednjega infrastrukturnega projekta v prihodnjem razvoju.
Kaj bi pomenilo za Maribor, če projekt ne bi bil realiziran?
V primeru, da projekt EIOM ne bi bil realiziran, bi Maribor dolgoročno ostal bistveno bolj odvisen tako od fosilnih goriv kot tudi od drugih, omejeno razpoložljivih lokalnih virov energije, s tem pa bolj izpostavljen cenovnim šokom, razpoložljivostnim omejitvam in negotovostim na energetskih trgih. To bi pomenilo manj stabilen in težje obvladljiv energetski sistem, večje izzive pri zagotavljanju zanesljive oskrbe ter oteženo doseganje okoljskih in razvojnih ciljev mesta.
Če do energetske izrabe odpadkov torej ne pride, bo moralo mesto zagotoviti alternativne vire energije, predvsem iz obnovljivih virov (OVE). Pri tem pa je treba upoštevati, da razpoložljivost teh virov v lokalnem okolju ni neomejena, kar lahko predstavlja pomembno omejitev pri oblikovanju zanesljivega in stabilnega sistema.
Hkrati zakonodajni in razvojni cilji določajo, da bo moral sistem daljinskega ogrevanja že do leta 2035 večino proizvodnje zagotavljati iz učinkovitih oziroma obnovljivih virov energije, ne pa pretežno iz fosilnih goriv. To dodatno poudarja nujnost pravočasnih odločitev, saj so infrastrukturni in investicijski cikli dolgi.
Še izrazitejše posledice odsotnosti projekta pa bi bile na področju ravnanja z odpadki. Danes velik del preostalih komunalnih odpadkov iz Slovenije potuje v tujino, kjer se – ne glede na lokacijo – v veliki meri že zdaj energijsko izrablja oziroma sežiga. Razlika je predvsem v tem, da to izvajamo izven lastnega okolja, problem prelagamo na druge ter za to plačujemo vedno višjo ceno, medtem ko koristi pridobljene energije ostajajo tam, kjer se odpadki obdelajo. Takšen model postaja dolgoročno nevzdržen. Stroški izvoza odpadkov naraščajo in bodo po vseh napovedih še bistveno višji, saj številne države postopno omejujejo uvoz tujih odpadkov in dajejo prednost lastni obdelavi. Posledično se zmanjšuje razpoložljiva kapaciteta, hkrati pa narašča konkurenca med državami za prosto infrastrukturo.
Čeprav se sliši klišejsko, je realnost zelo konkretna: v prihodnosti morda ne bo več ključno vprašanje, koliko stane odvoz odpadkov, temveč ali bo odpadke sploh še mogoče kam odpeljati. V takšnem scenariju problem ne bo več "nekje drugje", temveč bo dejansko nastal doma - dobesedno na našem pragu, kjer se v določeni meri že pojavlja. Če projekt EIOM ne bi bil izveden, bi tako Maribor ostal brez dolgoročne, lokalne rešitve za obdelavo odpadkov, postal še bolj odvisen od dragega in negotovega izvoza ter zamudil priložnost, da odpadke pretvori v koristen vir energije. S tem bi izgubil tudi pomemben razvojni korak k trajnostnemu, stabilnemu in energetsko bolj samooskrbnemu mestu. Projekt EIOM zato ni zgolj energetska investicija, temveč ključna infrastrukturna rešitev za obvladovanje odpadkov in zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo v prihodnosti, kjer ne gre več le za optimizacijo stroškov, ampak vse bolj za vprašanje osnovne funkcionalnosti sistema.
Kakšno sporočilo želite poslati občanom, ki so do projekta skeptični?
Skepticizem pri takšnih projektih je povsem razumljiv in ga jemljemo resno. Pomembno pa je poudariti, da gre za tehnologijo, ki je v razviti Evropi že desetletja preverjena in varna, hkrati pa se in se še bo dodatno razvijala.
Ob tem pa je ključno dodati, da bo pri nas uporabljena najsodobnejša generacija teh tehnologij, ki je še bolj napredna, učinkovita in varna kot številni obstoječi primeri v tujini.
Načrtovani obrat bo moral izpolnjevati najstrožje okoljske in varnostne standarde, ki jih predpisujeta slovenska in evropska zakonodaja. Ti standardi se stalno zaostrujejo, zato bodo sistemi čiščenja dimnih plinov, nadzora emisij in obratovanja na bistveno višji ravni kot pri starejših napravah. Poleg tega bo delovanje obrata ves čas pod nadzorom, z neprekinjenim merjenjem emisij in visoko stopnjo transparentnosti.
Hkrati pa je zelo pomembno poudariti, da smo šele na začetku procesa. Projekt danes še ne pomeni, da bo obrat jutri že stal. Pred nami so številne strokovne analize, študije vplivov na okolje in vsi zakonsko predpisani postopki umeščanja v prostor, v okviru katerih se bo jasno pokazalo, ali je tak projekt res primeren za izbrano okolje. V teh postopkih bo imela pomembno vlogo tudi javnost, ki bo vključena v razprave in bo imela možnost aktivno sodelovati. Prav z namenom dialoga in transparentnosti smo ustanovili tudi projektno skupino, v kateri sodelujejo predstavniki mestnih četrti, mestnega sveta kot predstavniki občanov, predstavnik civilne iniciative ter strokovnjaki. Skupaj želimo iskati najboljše rešitve in delovati v javnem interesu.
Naš cilj je jasen: občanom zagotoviti varno, stabilno in kakovostno življenjsko okolje. Zato bomo projekt vodili transparentno in odprto, z rednim obveščanjem javnosti. To že danes uresničujemo, saj na spletni strani eiom.si javno objavljamo vse pomembne študije, analize in informacije, v prihodnje pa bomo organizirali tudi dodatne predstavitve in dogodke. Ključno sporočilo je torej, da odločanje še poteka, da je proces odprt in vključujoč ter da želimo do končne rešitve priti skupaj z občani - na podlagi strokovnih argumentov, dialoga in v korist celotne skupnosti. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da smo tudi sami del te skupnosti - večina nas je Mariborčanov in tudi sami živimo v tem okolju, zato nam ni vseeno, kakšne odločitve sprejemamo in kakšno prihodnost soustvarjamo.
