Po 20 letih in skupno vloženih 11 milijardah evropskih kohezijskih sredstev je zaostanek vzhoda za zahodnim delom Slovenije enak, po nekaterih podatkih se celo povečuje. Podravska regija se spopada z izzivi v gospodarskem razvoju, zaposlovanju in socialni vključenosti, kar se kaže v pomanjkanju kvalitetnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo ter posledično tudi večjemu številu dnevnih migracij.

Manjša dodana vrednost na zaposlenega in očitne razlike v plačah 

Kot so pojasnili na Regionalni razvojni agenciji za Podravje - Maribor, je dodana vrednost na zaposlenega v regiji je približno 38 tisoč evrov, kar je za 10 tisoč evrov manj kot slovensko povprečje. To zagotovo povzroča tudi dnevno migracijo 37 tisoč ljudi, od tega 30 tisoč v Avstrijo. Razlike v plačah so očitne, saj je povprečna bruto plača v Mariboru za skoraj 20 odstotkov nižja kot v Ljubljani, v primerjavi z Gradcem pa 100 odstotkov nižja. Te razmere prispevajo k odlivu možganov in zmanjšanju naravnega prirasta, kar je predmet razprave tudi na ravni EU.

Razvojne razlike med regijama vedno večje 

Že bežna analiza podatkov jasno pokaže, da kohezijska politika za vzhodno regijo ni uspela, nadaljujejo na RRA Podravje - Maribor. Disparitete med regijama se ne zmanjšujejo, temveč se po nekaterih kazalnikih še povečujejo, kar je v nasprotju s cilji, zastavljenimi z reformo NUTS 2 v letu 2008. Leta 2008 je zahodna kohezijska regija dosegala 106-odstotni  BDP v poprečju EU27, vzhodna kohezijska regija le 73-odstotnega. Leta 2016 se je zahodna kohezijska regija uvrstila med evropske razvite regije in spada v regije v prehodu.

Vzhodna kohezijska regija še vedno spada med manj razvite evropske regije, kar se ne samo občuti, temveč temu pritrjujejo podatki. Po indeksu kupne moči (PPS, EU27), ki je v izjemni korelaciji z BDP, se je razlika med regijama še povečala, na zahodu je 109-odstotna, pri nas na vzhodu pa še vedno 73-odstotna. Podatki so jasni, na vzhodu se nismo čisto nič premaknili bližje cilju zmanjšanja razvojnih razlik med regijama, temveč se te celo povečujejo.

Povprečna življenjska doba je vrsta podatka, iz katerega se lahko veliko razbere. "Drži, da se je povprečna starost povečala iz leta 2008, ko je znašala 75,6 let na 81,6 kar je napredek, vendar na zahodu ljudje v povprečju živijo 2,5 let dlje. Tudi ta razlika v življenjski dobi se ni zmanjševala skozi leta, temveč ostala popolnoma enaka, 2,5 let. Gre za velike razlike, ki kličejo po sistemski rešitvi. To so rezultati, po vseh teh letih in 11 milijardah evropskih sredstev za kohezijo od leta 2004, če ne štejemo našega lastnega sofinanciranja. To nam jasno pove, da bo nujno delati drugače in da je sistemska sprememba nujna," je povedala direktorica Regionalne razvojne agencije za Podravje - Maribor Nataša Ritonija. 

Za obe regiji samo en operativni program 

Nadaljuje, da je potrebna resna analiza, neke vrsta Bela knjiga kohezijske politike in zelo verjetno jo bodo tudi naredili. "Za te rezultate ni možno kriviti vzhod-a. Brez pristojnosti tudi odgovornosti ne more biti. Nimamo ne lastnega organa upravljanja in ne lastnega operativnega programa. Za obe regiji je samo en in v tem smo res unikum v Evropi. Sprejemanje operativnega programa, pri katerem ima Svet vzhodne kohezije dejansko samo procesno vlogo, je na koncu vedno pod časovnim pritiskom in z zelo malo posluha ter volje do predlaganih sprememb. Operativni program je na koncu s stisnjenimi zobmi potrjen s pogojnim soglasjem, nezadovoljstvo nad predlaganimi vsebinami pa vedno znova prihaja na plan med samim izvajanjem evropske kohezijske politike. Zapisane želje vzhoda pa se kasneje tako in tako ne upoštevajo."

"Ta slovenski unikum centralistično vodene kohezijske politike in organizacije le-te razlike v regijah ni zmanjšal, temveč povečal. Zato bo potrebno v analizo vključiti tudi morebitne spremembe organizacijske oblike, ki niso tako unikatne in dajejo preverjeno boljše rezultate."

Nujen je proces podjetniškega odkrivanja

Na RRA Podravje - Maribor z različnimi aktivnostmi in programi pomembno prispevajo k izboljšanju gospodarske, socialne in infrastrukturne slike regije. Trudijo se zmanjševati razvojni zaostanek, kolikor se le da, skladno s finančnimi zmožnostmi, s pristojnostmi in posledično pooblastili. Vendar je na tem področju potreben ne samo sistemski, pač pa tudi regionalni identitetni premik: "Večina razvojnih regij v Sloveniji še nima oblikovane močne regionalne identitete, kar je razvidno iz pogostokrat enakih ali podobnih smernic, prioritet in ukrepov, ki jim sledimo vse slovenske razvojne regije z enim operativnim programom. Treba bo poiskati, kar je skupno, s čimer lahko identificiramo razvojna področja, ki bi nam v prihodnje pomagala pri zmanjševanju razlik med regijami. Za krepitev regionalne gospodarske identitete je nujno, da izvedemo proces podjetniškega odkrivanja, ki bo pokazal, kaj mora regija še storiti za vzpostavitev gospodarskega regionalnega ekosistema. Ta ekosistem mora povezovati ključne razvojne deležnike - od podjetij, raziskovalcev, prebivalcev do političnih odločevalcev. Treba je premisliti, kakšno vlogo bodo imeli organi razvojne regije in kako spremljati razvoj in napredek."

Okrepitev sodelovanja z univerzo in večja vloga umetne inteligence

Po natančnem profiliranju regije bodo lahko, tako Nataša Ritonija, vse napore usmerili v skupni razvoj, ne glede na to, ali gre za mobilnost kadrov, kapitalske tokove, tuje neposredne investicije ali internacionalizacijo podjetij. Pravi, da je potrebno nujno okrepiti sodelovanje z univerzo in tudi univerza ga mora sama z okoljem, v katerem deluje, ter začeti bolje izkoriščati raziskovalni potencial celotne vzhodne kohezijske regije in ga tesno povezati. Slovenija je izpostavila krožno gospodarstvo, pri čemer je Podravje pilotna regija na področju bioekonomije tudi na evropski ravni. Na agenciji so pripravili strategijo in akcijski načrt za to področje. Pomembno razvojno vlogo ima tudi umetna inteligenca, predvsem njena aplikacija in učinki na delo, izobraževanje, prostočasne aktivnosti in blaginjo prebivalcev.

Želijo si podpore tako regijske kot državne politike 

"Nekateri definicijo norosti opišejo takole: delati vedno znova iste stvari na isti način in pričakovati drugačne rezultate. Po 20 letih bi morala vzhodna regija sama sneti pomožna kolesa in prevzeti vse pristojnosti ter posledično odgovornosti za lasten razvoj. Vemo, kako želimo razvijati regijo, da bi zmanjšali razvojni zaostanek najprej za zahodno regijo, potem pa se usmeriti v zmanjševanje razlike z našo severno sosedo. Želimo si, da nas pri tem podpre tako regijska kot državna politika. Pri 20 smo pa že polnoletni, kaj ne?" zaključijo na RRA Podravje - Maribor.