20. junija bo Univerza v Mariboru dobila novega, že 10. rektorja. Po osmih letih mandata Zdravka Kačiča bo njegovo mesto zasedel Dean Korošak, ki se mu 4. julija izteče mandat prorektorja za znanstvenoraziskovalno dejavnost. 

Kačič: "Ponosen sem predvsem na našo akademsko skupnost"

Dosedanjemu rektorju Zdravku Kačiču najprej zastavimo vprašanje, na kaj od opravljenega v zadnjih osmih letih je še posebej ponosen. "Če odgovorim povsem na kratko - ponosen sem predvsem na našo akademsko skupnost. Skupaj smo ustvarjali pogoje, v katerih smo lahko zagotovili akademski mir in okolje, ki vsakemu posamezniku omogoča, da na svojem delovnem mestu dosega cilje, ki si jih je zastavil in za katere ima sposobnosti. To se nato neposredno odraža tudi v rezultatih, ki jih dosega univerza."

"Svoj največji osebni dosežek torej vidim prav v tem, da smo akademski skupnosti in vsakemu posamezniku omogočili, da je ustvarjal in deloval po svojih najboljših močeh. Uspelo nam je razviti občutek pripadnosti skupnosti, prepoznati svoje potenciale in jih v veliki meri tudi izkoristiti."

Nadaljuje, da si niso zadali cilja, da bi za vsako ceno dosegali določene številke ali investicije. "Naš glavni namen je bil omogočiti posameznikom, da razvijajo svoje ambicije. Pogosto sem se spraševal, ali je univerzitetna skupnost dovolj ambiciozna, da preseže ustaljene okvire delovanja. Izkazalo se je, da je med zaposlenimi in študenti ogromno ambicij, znanja in pripravljenosti za nove izzive. Vedno znova sem bil presenečen, kako daleč si upamo poseči. Rezultat tega je tudi več kot 540 milijonov evrov projektov, ki smo jih od leta 2018 pripeljali na univerzo."

Projektno financiranje so povečali za več kot stokrat 

Začeli so s približno 4,5 milijona evrov projektnega financiranja, danes pa govorijo o več kot stokrat večjem obsegu. Res je, da ključni projekti še niso zaključeni, saj njihova izvedba traja več let, vendar so zdaj prišli do faze, ko se lahko začnejo tudi konkretno uresničevati s pridobljenimi gradbenimi dovoljenji. "Naslednja štiri leta bodo zato z vidika investicij zelo zahtevna. Posebej pomembno pa je tudi spremljanje kariernega razvoja naših raziskovalk in raziskovalcev. To področje skrbno spremljamo in ugotavljamo, da se naši raziskovalci po različnih kazalnikih uvrščajo med prvih deset odstotkov v slovenskem prostoru. To potrjuje kakovost njihovega dela in kakovost univerze kot celote."

Mikrodokazila kot nova oblika prenosa znanja v prakso

Lahko torej rečemo, da univerza ni akademsko zaprta vase, ampak sledi tudi potrebam gospodarstva in drugih družbenih sektorjev? "Absolutno. Ves čas smo si prizadevali za tesno sodelovanje z okoljem. Večkrat smo poudarili, da je univerza že od svoje ustanovitve zavezana sodelovanju z družbo in gospodarstvom. Univerza v Mariboru je nastala kot odgovor na potrebe gospodarstva in tej usmeritvi ostajamo zvesti še danes. Posebej nas veseli, da smo v zadnjem obdobju dobili tudi učinkovit mehanizem za neposreden prenos znanja v okolje - mikrodokazila. Univerza v Mariboru si od začetka prizadeva, da mikrodokazila nastajajo v sodelovanju s podjetji in drugimi institucijami. Pomembno je, da jih organizacije prepoznajo kot dodano vrednost in jih vključujejo v karierni razvoj svojih zaposlenih. Na ta način smo vzpostavili zelo učinkovit model prenosa in soustvarjanja znanja ter skupnega razvoja. Gre za pristop, ki ga prepoznava in spodbuja tudi evropski prostor, kjer so mikrodokazila postala pomemben del razvojnih politik na področju vseživljenjskega učenja," zaključi Kačič. 

Mariborski projekti v okviru platforme Innovum potekajo po načrtih

Novemu rektorju Deanu Korošaku zastavimo vprašanje, kako daleč so napovedani projekti v Mariboru, ki jih želijo uresničiti v okviru platforme Innovum. "Projekti v Mariboru potekajo skladno s predvidenimi časovnicami. Za novogradnje na Smetanovi ulici, kjer bosta umeščeni Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, je bil arhitekturni natečaj že izveden. Trenutno potekajo pogovori z izbranim projektantom glede nadaljnjih korakov in priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Podobni postopki potekajo tudi za prizidek Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Celoten kompleks tehniških fakultet se tako uspešno razvija."

Pri prenovi objekta Fakultete za logistiko v Celju so tik pred začetkom gradbenih del. Prav tako so že prenovili objekt v Brežicah za Fakulteto za turizem, kjer si želijo dolgoročno urediti tudi lastniški status. V pripravi je še prenova stavbe Fakultete za varnostne vede v Ljubljani. Objekt je zaradi potresne ogroženosti v slabem stanju in potrebuje celovito prenovo. Trenutno fakulteta deluje v najetih prostorih, kar ni optimalna rešitev za izvajanje pedagoškega procesa. "Vsi začeti projekti za zdaj potekajo po načrtih, čeprav zahtevajo vsakodnevne napore velike ekipe, ki skrbi za investicije in njihovo izvedbo."

Kar zadeva območje nekdanje Pedagoške fakultete oziroma tako imenovanega »Trojčka« na koncu Koroške ceste, je na začetku leta prišlo do sprememb prostorskih načrtov, ki zdaj omogočajo novogradnjo tudi na območjih, kjer ta prej ni bila mogoča. "To pomeni, da bodo lahko zaposleni med gradnjo še naprej delovali v obstoječih prostorih in se šele po zaključku projekta preselili v nove. Medtem pa bo na primer na Smetanovi ulici organizacija nekoliko zahtevnejša, saj bodo nekatere aktivnosti potekale vzporedno," pojasnjuje Korošak. 

Poleg kohezijskih sredstev in drugih evropskih virov se, nadaljuje sogovornik, odpirajo tudi nove možnosti financiranja. Novi zakon o visokem šolstvu predvideva infrastrukturni steber financiranja, v okviru katerega bomo skupaj z ministrstvom oblikovali razvojne načrte za prihodnjih šest let. "Med ključne prioritete bomo uvrstili tudi projekt na Koroški cesti."

Omeniti velja še veliko investicijo na področju zdravstva. Univerza v Mariboru je v okviru zakona o vlaganjih v slovensko zdravstvo vključena v projekt, vreden več kot 100 milijonov evrov. Gre za novo stavbo Medicinske fakultete z razširjenimi pedagoškimi in raziskovalnimi zmogljivostmi na območju tako imenovanega Hoferjevega trikotnika. "Na tem območju tako nastaja sodoben biomedicinski kampus, medtem ko se tehniški in humanistični kampus razvijata na drugih delih mesta. Na neki način mesto gradimo skupaj z Mestno občino Maribor."

Ključna naloga nove vlade bo zmanjševanje razvojnih razlik 

In kaj Korošak na področju zmanjševanja razlik med zahodno in vzhodno kohezijsko regijo pričakuje od novega ministra za izobraževanje, znanost in mladino? "Kot sem lahko zasledil, sodi zmanjševanje razvojnih razlik med regijami med prioritete nove vlade, kar nas zelo veseli. Končno prihaja do bolj poglobljenega razumevanja procesov, ki so zaznamovali zadnjih dvajset let razvoja države. Naš rektor je temu področju namenil veliko pozornosti in analiziral učinke dosedanje kohezijske politike. Po našem mnenju so nekatere odločitve prispevale k povečanju razvojnega razkoraka med osrednjeslovensko regijo in drugimi deli države. Verjamemo, da lahko vlada ta trend obrne. Pri tem smo pripravljeni aktivno sodelovati in pomagati. Menimo, da je to še posebej pomembno za vzhodno kohezijsko regijo, kjer je Univerza v Mariboru največja akademska in raziskovalna institucija."