Danes, 18. 3. 2023, je na območju Letališča Edvarda Rusjana in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor potekala vaja regijskega pomena – ‘Letalska nesreča na Letališču Edvarda Rusjana Maribor 2023’. Vaja je potekala z namenom, da se preizkusi in izpopolni organiziranost, pripravljenost in usposobljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč za ukrepanje ob letalski nesreči. V vaji je sodelovalo več kot 330 oseb.
Kaj so prve ugotovitve po izvedeni vaji?
Sodeč po prvih izjavah je bila vaja izvedena uspešno, med stvarmi, na katerimi še je potrebno delati, pa so odgovorni izpostavili komunikacijo med intervencijskimi službami. Pomanjkljivost je tudi prikolica za masovne nesreče, ki je v naši regiji še ni, zato si jo je potrebno izposojati. V UKC-ju Maribor lahko medtem ob masovni nesreči pride do pomanjkanja postelj, ventilatorjev in osebja, ki so strokovno usposobljeni za obravnavo najhuje poškodovanih.
Smiljan Kramberger, vodja projekta, je v izjavi za medije povedal, da gre za zelo pomembno vajo za letališče, saj se vsi zavedajo, da lahko kadarkoli pride do takšne nesreče. Med pomanjkljivostmi je izpostavil, da je zagotovo premalo ljudi, ker gre za zelo naporno reševanje, še posebej, če je več poškodovanih. Dodal je še, da so vaje v vsakem primeru dobrodošle, ker se zaposleni izobražujejo in dobijo izkušnje, zelo pomembna pa je tudi komunikacija, na kateri je potrebno delati še veliko.
Štefan Mally, NMP Maribor, je medtem zagotovil, da so ekipe NMP pripravljene tudi na takšne množične nesreče. “Seveda je dobrodošla vsaka takšna vaja za naše kvalitetnejše delo. Vedno je možnosti za izboljšave,” je dejal in dodal, da takšna vaja pokaže tudi njihove pomanjkljivosti. Svoje delo še bodo analizirali, komunikacija z ostalimi enotami za zaščito in reševanje pa je po ocenah potekala zelo dobro, kar je bilo tudi po pričakovanjih, saj z njimi sodelujejo tudi v dejanskih nesrečah.
Vodja Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Maribor, Ivanka Grilanc, je medtem poudarila, da je ključna pomanjkljivost prikolica za masovne nesreče, ki so si jo tokrat izposodili v Murski Soboti, a bi jo potrebovali tudi v štajerski regiji. Bojan Lešnik z enote za nujno medicinsko pomoč je omenil, da je ključno, da se v primeru množične nesreče bolnišnice ne zapolnijo prehitro. Pri tem je pomembno upoštevati kapacitete in se pozanimati, katere bolnišnice imajo ustrezne oddelke za poškodovance.
Pri množičnih nesrečah lahko gre več stvari narobe
“V UKC Maribor imamo vnaprej pripravljen protokol, ki se seveda sproži, takoj ko bolnišnica prejme klic o možnosti masovne nesreče,” je medtem povedala Barbara Furman, dr. med. (Urgentni center UKC Maribor) in pojasnila, da se takoj formirajo zahtevane in dodatne skupine. Največje težave v bolnišnici so medtem po njenih besedah pomanjkanje postelj, ventilatorjev in osebja, ki so strokovno usposobljeni za obravnavo najhuje poškodovanih.
“Pričakujemo lahko tudi težave v smislu pridruženih kemijskih nesreč, to moramo potem v štartu že vzpostavit tudi dekontaminacijske enote. V glavnem več stvari lahko gre narobe,” še je povedala.
Poveljnik Gasilske brigade Maribor, Primož Osojnik, je pojasnil, da je bistvo vsega, da se testira pripravljenost in sodelovanje med službami. Dejal je, da za gasilsko brigado to ni velik izziv, saj so dobro izurjeni. Poudaril je, da mora Slovenija delati predvsem na področju komunikacije med službami.
Podrobna ocena in končna analiza posameznih služb, ki so bile danes na delo, lahko pričakujemo v naslednjih dneh. Na vaji je sodelovalo več enot Uprave RS za zaščito in reševanje, štabi civilne zaščite, gasilci, policisti, mariborski dispečerski center zdravstva, UKC Maribor, služba nujne medicinske pomoči mariborskega zdravstvenega doma, Kontrola zračnega prometa Slovenije, pripadniki Rdečega križa in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
