Župnija Sv. Petra pri Mariboru je iz Vatikana prejela sporočilo, da je papež Frančišek znani Marijini romarski cerkvi na Gorci v Malečniku podelil poseben privilegij – dar popolnega odpustka, prav tako pa je bila omenjena cerkev pridružena papeški baziliki Marije Velike v Rimu in vključena v Svetovno zvezo Marijanskih svetišč. Ta za kraj, župnijo, mesto in Nadškofijo Maribor izjemen dogodek bodo proslavili s tridnevnim praznovanjem, ki bo vrh doseglo 8. septembra v cerkvi na Gorci, ko je tudi sicer vsakoletni glavni romarski shod. Takrat bo to pridružitev tudi uradno razglasil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

Papež Frančišek se je torej s posebno pozornostjo obrnil na svetišče Device Marije na Gorci v Malečniku. Gre za prvo in doslej edino cerkev v Sloveniji, ki ji je papež podelil ta privilegij. Pred tem je rimski kardinal Stanislaw Rylko, nadžupnik bazilike Marije Vélike, Marijino romarsko cerkev na Gorci z duhovno sorodstveno vezjo pridružil papeški baziliki Marije Vélike v Rimu (imenovani tudi Marija Snežna ali liberijanska, po papežu Liberiju), ki je največja Marijina cerkev na svetu, in jo vpisal na poseben seznam bazilike, na katerem so najpomembnejše Marijine cerkve z vsega sveta.

Bazilika Marije Velike v Rimu/FOTO: Stefano Avolio

Praznovanje bodo začeli s koncertom Poklon Gorci

Do tega prihaja prav letos, ko Marijina cerkev na Gorci obhaja 530. obletnico prve pisne omembe. Že 30. avgusta bodo začeli z molitvijo devetdnevnice na čast Materi Božji, ki ji bodo vsak dan dodali vzklik: Bl. škof A. M. Slomšek, prosi za nas. Tridnevno praznovanje pa se bo začelo v sredo, 6. septembra, ko bo ob 19.30 na Glaserjevi ploščadi koncert orkestra Slovenske Policije s solisti SNG Maribor in ognjemetom (Andreja Zakonjšek Krt, Tim Ribič…). S koncertom, imenovanim Poklon Gorci, se želijo zahvaliti, da gorska cerkev z
Marijo kakor na straži varuje kraj in mesto Maribor. Koncert se bo zaključil o ognjemetom. V cerkev bodo slovesno prinešene relikvije (posmrtni ostanki) blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki je bil s to cerkvijo zelo povezan (na freski v njej je tudi upodobljen), saj je velikokrat v njej maševal. Relikvije bodo ostale za trajno v gorski cerkvi na posebej za to pripravljenem mestu. Vstop na koncert je prost, v primeru slabega vremena bo dogodek v župnijski cerkvi Sv. Petra v Malečniku.

Sedmega septembra v Malečniku pričakujejo romarje iz Cerkvenjaka

V četrtek, 7. septembra, bo ob 19.30 v Marijini cerkvi na Gorci praznična sveta maša na predvečer praznika ter po njej procesija z lučkami in Marijinim kipom (vodi apostolski nuncij v Kanadi nadškof dr. Ivan Jurkovič). Po sveti maši sledi tradicionalni prihod romarjev iz Cerkvenjaka (Sv. Anton v Slov. goricah), v nadaljevanju vigilija in nato romarska maša ob polnoči. Pred mašo bo mogoče nabaviti sveče s škrneclji, na katerih je odtisnjena himna gorske Marije, ki se bo po maši izmenjaje prepevala v procesiji.

Pri vhodu v cerkev bo odslej mogoče zvoniti na zvon želja, ki ima posebno zgodovinsko vrednost in je po legendi v času turških vpadov na Slovenskem (1408 – 1593) odgnal turško nevarnost.  Tabernakelj v glavnem oltarju je znova vrnjen na prvotno mesto, prav tako pa je na oltar vrnjeno neogotsko okrasje. V prezbiteriju je obnovljenih 15 kandelabrov, pritrjenih na kamnite plošče v spomin na padle domačine v 1. svetovni vojni. Ob vhodu v cerkev bo nameščena spominska kamnita tabla z napisom, ki bo spominjal na ta veliki dogodek. Ker so na gradnjo gorske cerkve vplivali Malteški vitezi, bodo poleg drugih predstavnikov družbenega in kulturnega življenja pri sveti maši v petek navzoči tudi člani Malteškega viteškega reda. Romarji in obiskovalci bodo 7. in 8. septembra prejeli posebne spominske podobice.

Najslovesneje bo osmega septembra

V petek, 8. septembra, bo ob 10. uri v cerkvi na Gorci slovesna sveta maša ob prazniku Marijinega rojstva in razglasitev pridružitve gorske cerkve baziliki Marije Velike v Rimu. Bogoslužje bo vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Tisti dan, ko pričakujejo  največ romarjev in obiskovalcev, bo avtomobile možno pustiti pri nogometnem igrišču v Malečniku, od koder bo organiziran poseben prevoz do gorske cerkve in nazaj. Prav tako bo v petek po končani slovesni sveti maši na Gorci na voljo hrana in pijača.

FOTO: Damijan Krajnc

Znotraj Mestne občine Maribor je to edina cerkev s takšnim statusom

Na vprašanje, kakšen pomen ima dejstvo, da je gorska cerkev v Malečniku odslej pridružena papeški baziliki Marije Velike v Rimu, tamkajšnji župnijski upravitelj dr. Sebastijan Valentan, odgovori: “Najprej gre za veliko posebnost in redkost, saj vsaka cerkev ne more biti pridružena papeški baziliki. Nadalje pomeni ta pridružitev še višje mednarodno priznanje za Marijino cerkev na Gorci (ki je že sicer več let vključena v mednarodno Marijino kulturno romarsko pot, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje na Hrvaško) in še večjo prepoznavnost za svetišče ter tudi za Malečnik in mesto Maribor, saj se cerkev nahaja v območju Mestne občine Maribor (MOM). Znotraj MOM je to edina cerkev, ki ji je podeljen tak status. Marijina cerkev na Gorci je odslej deležna enakih duhovnih milosti, kot jih uživa papeška bazilika Marije Velike v Rimu. S to združitvijo naša cerkev dobiva dodaten ugled, tudi zato, ker je vključena v poseben seznam najpomembnejših Marijinih cerkva iz vsega sveta, ki ga vodi prav papeška bazilika Marije Velike v Rimu (svetovna zveza Marijanskih svetišč). Omenjena pridružitev še dodatno krepi vezi duhovnega občestva s papežem in vesoljno Cerkvijo. Verjamemo, da bo vernike in romarje ta pridružitev spodbudila h globljemu čaščenju Marije in prejemanju duhovnih darov iz zakladnice Božjega usmiljenja.”

Papež Frančišek kaže s tem že drugič v kratkem času povezanost z Malečnikom

Že oktobra leta 2021 je papež Frančišek otrokom iz Malečnika poslal zahvalno pismo, ki ga je tudi lastnoročno podpisal. Otroci so mu namreč poslali risbice, ki so jih ustvarili na takratnih poletnih delavnicah. Papeževo pismo je bilo veliko presenečenje. Še globlje in pomembneje, kot prav dr. Valentan, pa je papež Frančišek v malečniško župnijo Sv. Petra posegel sedaj, ko je znameniti Marijini cerkvi na Gorci in romarjem, ki jo bodo obiskali, podelil dar popolnega odpustka.

In kaj predstavlja “duhovna sorodstvena vez” med Marijino cerkvijo na Gorci in papeško baziliko Marije Velike v Rimu? Sorodstvene vezi med starši in otroki ali pa brati in sestrami so izredno močne, prav tako pa so lahko močne tudi duhovne sorodstvene vezi. V moči pooblastil, ki jih ima nadžupnik največje Marijine cerkve na svetu – papeške bazilike Marije Velike, kardinal Rylko, je prav on vzpostavil to duhovno sorodstveno vez med njegovo in našo cerkvijo. Cerkev na Gorci in rimska bazilika sta tako postali na nek način “sorodnici”. To sorodstvo je duhovne narave, kar pa se najbolj kaže v tem, da je po vzpostavitvi tega “sorodstva” papež Frančišek vernikom, ki bodo obiskali Marijino cerkev v Malečniku, omogočil, da bodo lahko prejeli popolni odpustek, pojasnjuje sogovornik.

Kaj pomeni popolni odpustek?

Ob koncu dr. Sebastijan Valentan razloži še, kaj pomeni, da je mogoče v Marijinem svetišču na Gorci odslej prejeti popolni odpustek. Odpustek, kot beremo v Katekizmu katoliške Cerkve, je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, ki v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov. “Odpustek je delen ali popoln v tem smislu, da nas delno ali popolnoma reši časnih kazni (časnih posledic), ki jih dolgujemo za grehe. Odpustke moremo prejeti zase ali pa jih naklonimo našim dragim rajnim.”

Pa lahko vsak prejme odpustek? “Da nekdo prejme odpustek, ne sme biti navezan na noben greh. Prejeti mora zakrament pokore (spoved) – to je lahko več dni prej ali pozneje – in sveto obhajilo. Zmoliti mora po namenu svetega očeta (zadostujejo vera, očenaš in zdravamarija ter slavaočetu (lahko tudi kakšna druga molitev)). Sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta se priporočata na dan odpustka,” razloži dr. Valentan in doda, da je mogoče prejeti popolni odpustek: na naslovni praznik Liberijanske bazilike (t. j. bazilike Svete Marije Vélike, 5. avgusta), na naslovni praznik svetišča blažene Device Marije na Gorci (8. septembra), na slovesne praznike blažine Device Marije, enkrat letno na dan, ki ga prosto izbere kateri koli vernik, in vedno, kadar bo iz pobožnih razlogov potekalo množično romanje v svetišče na Gorco.