V Mariboxu je v torek, 16. junija, potekala javno predstavitev projekta Energijska izraba odpadkov Maribor (EIOM), na kateri so sodelovali strokovnjaki, predstavniki države, mestne oblasti, nevladnih organizacij in občani. Poglavitni namen dogodka je bil predstaviti projekt z različnih zornih kotov ter prisluhniti mnenju strokovne in laične javnosti glede prihodnosti ravnanja z odpadki v Mariboru, so sporočili iz skupine JHMB.

Rešitve predstavili strokovnjaki in javnost

Projekt EIOM je zasnovan kot odgovor na dva vzporedna izziva, in sicer ravnanja z nereciklabilnimi komunalnimi odpadki ter zagotavljanja stabilnih virov energije za Maribor. Slovenija danes nima zadostnih zmogljivosti za termično obdelavo vseh nastalih odpadkov in jih v znatnem deležu izvaža v tujino. Predlagan objekt za energijsko izrabo odpadkov z načrtovano zmogljivostjo 50.000 ton letno bi tako nereciklabilne ostanke predelal v toploto in električno energijo ter s tem zmanjšal odvisnost od tujih kapacitet.

Dogodek je neposredno nagovoril ključne deležnike, mestne svetnike, krajevne skupnosti ter mestne četrti, nevladne organizacije, akademsko sfero, stroko, predstavnike države in medije. V luči predstavitve dejstev in soočenja različnih mnenj so svoje videnje rešitev glede prihodnosti ravnanja z odpadki predstavili tako strokovnjaki kot laična javnost, ki se je v razpravo vključila z zastavljanjem vprašanj prisotnim.

Arsenovič: Vse odločitve sprejete ob upoštevanju najvišjih okoljskih in varnostnih standardov

Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je v uvodnem nagovoru poudaril, zakaj Maribor potrebuje tovrsten objekt in zakaj potrebuje javno razpravo ob tako pomembnem razvojnem projektu.

[[image_1_article_89557]]

Kot že večkrat je izpostavil pomembnost vključevanja javnosti v postopek umeščanja v prostor ter pomen transparentne komunikacije: »Zavedamo se, da gre za zahteven projekt, predvsem z vidika umeščanja v prostor in vprašanj, ki jih takšni projekti odpirajo v lokalnem okolju. Prav zato si želimo odprtega, iskrenega in spoštljivega dialoga z vsemi deležniki, lokalno skupnostjo in prebivalci, strokovno javnostjo, civilnimi iniciativami in drugimi zainteresiranimi skupinami. Verjamemo, da lahko le z odprto izmenjavo informacij, argumentov in pomislekov gradimo zaupanje ter skupaj oblikujemo najboljše rešitve za prihodnost mesta. Naša odgovornost je, da bodo vse odločitve sprejete ob upoštevanju najvišjih okoljskih in varnostnih standardov«.

Projekt mora prestati vse zakonske in okoljske presoje

V strokovnem delu posveta je dr. Vito Martinčič, direktor EIOM d.o.o., podrobneje predstavil projekt in njegove temeljne značilnosti. Pojasnil je, da je objekt namenjen izključno slovenskim nereciklabilnim komunalnim odpadkom in gorljivim ostankom po mehanski obdelavi. Objekt, ki predvideva uporabo najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) in zahteva neprekinjen nadzor ter spremljanje vplivov na okolje, je sicer še v začetni fazi.

Po pridobljeni koncesiji, sledita še priprava investicijskega okvirja in tehnološka izbira, ki sta odvisna od rezultatov študije izvedljivosti ter postopkov celovite in presoje vplivov na okolje. Šele na osnovi vseh zbranih dejstev in v primeru, da projekt prestane vse zakonske in okoljske presoje, sledi gradnja.

Gre za najbolj regulirano industrijo, z najstrožjimi okoljskimi standardi

Osrednji tuji govorec, prof. Luka Traven z Medicinske fakultete Univerze na Reki, je v svojem nastopu naslovil zdravstvene in okoljske vidike sodobne tehnologije za pridobivanje energije iz odpadkov. Pri zagovarjanju termične obdelave odpadkov se je oprl na mednarodne študije in standarde, predstavil je regulatorni okvir za nove naprave ter primerjalne podatke o emisijah, ki nazorno kažejo napredek sodobnih obratov v primerjavi s starejšimi ter tudi na ta način, na osnovi preverjenih dejstev, naslovil nekatere pomisleke in strahove, ki se pojavljajo v povezavi s tovrstnimi objekti.

Dodatno je poudaril, da gre kljub mnogim pomislekom za najbolj regulirano industrijo, z najstrožjimi okoljskimi standardi.

Razprava o onesnaženosti zraka, cenah in odvisnosti od izvoza

Razprava s sedmimi panelisti, ki jo je povezoval Matije Stepišnik, je služila kot soočenje različnih vidikov glede umeščanja obratov za energijsko izrabo odpadkov v prostor. Razprava je odstrla vprašanja o onesnaženosti zraka v Mariboru, trenutne odvisnosti od izvoza v tujino ter posledično oblikovanje cene storitev za odvoz in obdelavo odpadkov.

[[image_3_article_89557]]

Tako je Jože Hebar (Energetika Maribor) osvetlil energetski del projekta in poudaril njegov pomen v širši sliki ravnanja z odpadki, hkrati pa pojasnil na kakšen način energijska izraba dopolnjuje diverzifikacijo virov daljinskega ogrevanja. Predstavil je tudi načrte glede širitve vročevodnega omrežja tako na levem kot desnem bregu Drave, kar bi pomembno pripomoglo k zmanjšanju individualnih kurišč in skupnostnih kotlovnic.

Pri vlogi države v projektu je Tanja Bolte (Ministrstvo za okolje in prostor) pojasnila vzroke za odločitve države za podelitev koncesije ter cilje, ki jih zasleduje na področju zbiranja odpadkov, da bi dosegla samozadostnost pri termični obdelavi nereciklabilnih odpadkov. Ob stalnem naraščanju količine odpadkov in poskusih umeščanja tovrstnih objektov v prostor, ki  so se pojavili že pred več kot desetletjem, so na ministrstvu vendarle uspeli z realizacijo in objavo javnega razpisa, ki v letošnjem letu predvideva podelitev koncesij.

Kaj kaže dobra praksa v Celju?

Pri vprašanju dosedanjih dobrih praks je bila v razpravi predstavljena izkušnja Toplarne v Celju, kjer je Aleksander Mirt (Energetika Celje) osvetlil izkušnje skoraj dve desetletji delujočega objekta, kot prednosti in dobrobiti, ki jih je ta odločitev prinesla mestu.

Nenazadnje je pojasnil pomen komunikacije v lokalnem okolju, kot tudi to, na kakšen način so Celjani in predvsem okoliški prebivalci sprejeli takšen objekt v svoj vsakdan. Poleg objekta o energijski izrabi, razen izvoza odpadkov, kar je pogosta praksa danes, ne vidi drugih rešitev.

[[image_2_article_89557]]

Dodatno so se govorci dotaknili tudi varnostnih vprašanj in tveganj ter nadzora nad nastajajočimi emisijami, kjer je Marjan Sajko (Agencija RS za okolje) pojasnil vlogo monitoringa, dostopnosti do podatkov ter omejitev, ki veljajo za tovrstne objekte. V okviru spremljanja vplivov na okolje na agenciji analizirajo podatke ter jih posredujejo deležnikom, tako za informiranje splošne javnosti kot za potrebe inšpekcijskih služb. Vloga agencije pri umeščanju objektov v prostor je pomembna z vidika zbiranja relevantnih podatkov ter njihovega posredovanje upravnim službam, ki jih potrebujejo za svoje odločanje. Hkrati je poudaril, da dolgoletni monitoring in analize kažejo, da se kakovost zraka v Sloveniji izboljšuje.

Kaj pa vpliv na okolje in zdravje?

O vplivih na okolje in posledicah delovanja objekta za energijsko obdelavo odpadkov sta razmišljala Majda Pohar in Andrej Uršič (Nacionalni inštitut za javno zdravje), ki sta svojo razpravo usmerila na obravnavo vplivov na zdravje in okolje ob gradnji tovrstnega infrastrukturnega objekta. Kot glavni izziv sta poudarila celosten zajem in obravnavo vseh zbranih podatkov o emisijah, ki morajo biti upoštevani pri odločitvi za postavitev takšnega objekta.Prav tako sta poudarila, da novejše sežigalnice ne kažejo povezav s povečanjem škodljivih vplivov na zdravje, kar ni moč trditi za starejše objekte.

[[image_4_article_89557]]

Nasprotovanje tako obsežnemu projektu in opozorilo glede njegovih negativnih posledic je izrazil Uroš Macerl (Eko krog), ki je izpostavil okoljsko obremenjenost pri termični obdelavi odpadkov in vprašanje možnih alternativ ravnanja z odpadki, predvsem glede zmanjševanje njihove količine in recikliranja. Poudaril je, da postavitev objekta temelji na ekonomski koristi ter dodatno opozoril na številne pasti, ki jih projekt prinaša.

Strinjal se je, da imamo v Sloveniji preveč odpadkov. Ne more pa se strinjati, da je predviden projekt najboljša rešitev, saj bi morali primarno zmanjšati količino odpadkov in način življenja, ne pa graditi objektov za energijsko izrabo odpadkov. Izpostavil je tudi, da bi moralo v razpravi sodelovati več zdravnikom in naravovarstvenikov.

Če imate vprašanja ...

V času razprave je imelo občinstvo ves čas možnost postavljati vprašanja v povezavi s projektom EIOM. Vsi tisti, ki zaradi časovne omejitve, niso prejeli odgovorov, jim bodo le-ti na voljo na spletnih straneh eiom.si. Javna predstavitev se je zaključila s povabilom k nadaljnjemu spremljanju projekta in pozivam zainteresirani javnosti k vključevanju v projekt, so še sporočili iz skupine JHMB.