V Sloveniji bi naj po uradnih podatkih covid probolelo nekaj več kot milijon prebivalcev. Analize podatkov kažejo, da ima kar deset odstotkov ljudi po prebolelem še vedno zdravstvene težave. Zgolj statistično gledano torej trpi v Sloveniji za takšnimi ali drugačnimi dolgoročnimi posledicami okužbe z novim koronavirusom približno 100.000 ljudi. Za simptome in težave, ki se pojavljajo po okužbi z novim koronavirusom, se v medicinski stroki uporabljata dva izraza – dolgi covid ali postcovidni sindrom. Najpogostejši simptomi so pogosto nevrološki, predvsem v smislu glavobola, utrujenosti, težav s spominom in koncentracijo in prisotnost t.i. “možganske megle” (iz angl. brain fog). Ti nevrološki znaki in simptomi lahko grenijo življenje prizadetih še tedne in mesece po prebolelem covidu. Več o tem je v oddaji Ultrazvok povedal mariborski nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz UKC Maribor, vsebino vam razkrivamo v nadaljevanju.
Težave se pojavljajo tudi pri pisanju, računanju ter celo pri govoru
Trenutni podatki študij kažejo, da nekje 10% posameznikov po prebolelem covidu še vedno doživlja različne težave s svojim zdravjem, pogoste bi naj bile to predvsem nevrološke težave. V Sloveniji bi po ocenah naj bilo takih bolnikov nekje 100.000. “Bolniki pogosto prihajajo v ambulanto zaradi težav s centralnim živčnim sistemom – predvsem s spominom in drugimi kognitivnimi motnjami, potem imamo glavobole, zelo pogosto pa se pojavlja t.i. “možganska megla”, ki sicer ni medicinski termin, se pa v pogovoru z bolniki pogosto uporablja predvsem takrat, ko se pri njih pojavljajo težave s koncentracijo, torej da se hitreje utrudijo ob miselnih nalogah – predvsem pri pisanju in računanju ter pri govoru, nemalokrat pa se pojavijo tudi nevropsihiatrični simptomi, torej predvsem anksioznost in depresija,” pojasnjuje nevrolog Martin Rakuša. Težave pri bolnikih bi se naj pojavljale tudi v perifernem živčevju kot so to npr. mišična šibkost in bolečine v mišicah, redkeje se pojavljajo tudi težave z vohom in okusom, sicer še najbolj pri tistih, ki so imeli podobne težave že v času aktivne okužbe.
V študijah je bil najbolj raziskan vpliv covida na pojavnost motenj srčnega ritma. “Tako so ugotovili, da se je med tistimi bolniki, ki so preboleli covid in so jim bile zatem ugotovljene težave s srčnim ritmom, pogosto pojavljal glavobol in utrujenost. Pojavljale so se tudi težave z dihanjem in potenjem, čeprav je slednje zaenkrat še slabše raziskano,” še pove Rakuša.
Dolg covid ali postcovidni sindrom
V medicinski stroki sta se za težave, ki se pojavljajo po prebolelem covidu uveljavila dva izraza – dolgi covid in postcovidni sindrom. Postcovidni sindrom je v zadnjem času bil relativno dobro definiran. Gre namreč za znake oz. simptome, ki so se pojavili po okužbi s SARS-COV-2 in so prisotni vsaj 12 tednov po preboleli okužbi, pri tem pa ni možno določiti drugega možnega vzroka za nastale težave. “Dogaja se tudi, da posamezniki prihajajo k zdravniku s prepričanjem, da so njihove težave nastale zaradi prebolele okužbe s covidom, kasneje pa se izkaže, da okužba s tem ni imela neposredne vzročne povezave, pacienti so morda le postali bolj pozorni na težave, ki pa so bile nemalokrat prisotne že pred samo okužbo,” dodaja nevrolog.
Posamezniki, ki so se okužili z novim koronavirusom v začetku leta 2020 ali 2021 še vedno poročajo o motnjah vonja in okusa, ki so lahko del dolgega covida. “Motnje vonja in okusa so vsekakor lahko del simptomov dolgega covida, predvsem zaradi mehanizma same okvare vohalnega živca, ki je v času okužbe običajno otekel in je prišlo do njegove mehanske poškodbe. Živec se v določenem času lahko popolnoma regenerira, lahko se delno ali pa se tudi ne. Dodatno so študije ugotovile še, da lahko novi koronavirus ob okužbi napade celo sam vohalni center v možganih tako da gre najbrž za kompleksen proces, ki je odvisen od stopnje okužbe. Težave z vohom in okusom sicer glede na različne izsledke raziskav vztrajajo različno dolgo. V metaanalizi preko 50.000 bolnikov so strokovnjaki ugotovili, da je imela petina posameznikov težave z vonjem in okusom še 12 tednov po preboleli okužbi.
Čeprav so covid preboleli z lahkoto, so se resne težave pojavile šele kasneje
Najpomembneje je, da posameznike z dolgim covidom prepoznamo in da se pri njih kmalu prične s kompleksno rehabilitacijo, ki mora biti čimbolj individualna. “Pomembno je tudi, da taki posamezniki čimprej pridejo do zdravnika ter nato ugotovimo, če so težave res povezane s covidom oz. se pojavljajo zaradi dolgega covida in niso bile prisotne že pred samo okužbo. V ambulanto prihaja dosti posameznikov, ki imajo sedaj težke posledice po relativno lažjem poteku same okužbe. Covid so preboleli praktično na nogah, potem pa so se prave težave začele šele zaradi posledic dolgega covida. Taki bolniki običajno potrebujejo tako fizikalno kot tudi kognitivno rehabilitacijo, pogovore s kliničnimi psihologi, saj v ambulantah večkrat srečamo posameznike, ki imajo težave s čustvovanjem, anksioznostjo in depresijo. Covid tako vsekakor je resna bolezen. Ključno je zato, da zaščitimo sebe in druge s preventivnimi ukrepi, torej predvsem z nošnjo maske in umivanjem rok,” še pojasnjuje nevrolog Martin Rakuša
Novejših podatkov glede posledic dolgega covida zaenkrat še ni, saj gre namreč za to, da so definicije glede dolgega covida različne – ponekod se je uveljavil ta izraz za bolnike s težavami, ki vztrajajo vsaj 12 tednov po prebolelem covidu, po drugih definicijah šele po 24. tednih. “Bolniki, ki so preboleli omikron različico covida, prihajajo tako v bolnišnične prostore praktično vsak dan zato je upoštevanje preventivnih ukrepov, ki so nam trenutno na voljo, še toliko bolj pomembno,” pove Rakuša.
