Spolno nasilje ostaja ena najtežjih in najbolj skritih družbenih tem. Ocenjuje se, da v življenju spolno nasilje doživi približno vsak peti otrok in vsaka tretja ženska. Da bi žrtvam zagotovili hitrejšo, prijaznejšo in predvsem sistemsko usklajeno pomoč, je Združenje za MOČ v mariborskem Vetrinjskem dvoru organiziralo medinstitucionalni strokovni posvet z naslovom »Me slišiš, ko ne govorim?«.

Dogodek je privabil številne strokovnjake, ki si delijo skupen cilj: presekati molk in izboljšati podporo žrtvam.

Povezovanje institucij za prijaznejši sistemski pristop

Dogodek, ki je bil zaradi občutljivosti tematike v prvi vrsti namenjen strokovni javnosti, je svoja prosta mesta za udeležbo zapolnil zelo hitro. Glavni namen posveta je bil jasen - združiti različne profile strokovnjakov, ki pri svojem delu prihajajo v stik z osebami z izkušnjo spolnega nasilja, ter osvetliti izzive, s katerimi se soočajo.

Tjaša Hrženjak, vodja enote Maribor pri Združenju za MOČ, je izpostavila pomen medsebojnega spoznavanja:

»Pomembno nam je izvesti, organizirati ta dogodek, predvsem zaradi kvalitetnejše pomoči žrtvam, osebam z izkušnjo spolnega nasilja. In sicer, da se boljše povezujemo, da se tudi spoznamo med sabo, da lahko potem ta sistemski vidik mogoče poteka na bolj kvaliteten in prijazen način za vse osebe, ki so doživele katerokoli izmed oblik spolnega nasilja.«

Zaradi teže vsebine so organizatorji poskrbeli tudi za subtilno uravnotežen ritem dogajanja. Poleg predavanj so v prostorih Vetrinjskega dvora pripravili razstavo in povabili glasbenega gosta, s čimer so udeležencem omogočili prostor za predelavo težkih tem.

»Poskrbeli smo za en blažji tempo, blažji ritem, da niso samo predavanja, da ni samo teža te vsebine, ampak da se tudi naša pozornost porazdeli,« pojasnjuje Hrženjakova.

Že več kot 30 let pomoč žrtvam

Združenje za MOČ je nevladna organizacija, ki v Ljubljani deluje že od leta 1994, od leta 2020 pa imajo svojo enoto tudi v Mariboru. Prisotnost v štajerski prestolnici se je izkazala za ključno, saj žrtvam izven prestolnice omogočajo lažji in hitrejši dostop do nujno potrebne pomoči.

Predsednica Združenja, Jerneja Munc, je podrobneje predstavila naravo njihovega dela in program, ki je verificiran s strani Socialne zbornice Slovenije ter sofinanciran s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

»Ukvarjamo se s psihosocialno podporo osebam, ki so doživele spolno nasilje [...] Naše storitve so brezplačne za uporabnike. Vse od svetovanja do podpornih skupin, izvajamo tudi zagovorništvo, se pravi za tiste, ki imajo kakšne postopke ali si želijo podati prijavo. Nismo pravniki, lahko pa informiramo, včasih tudi spremljamo postopke, se obračamo na institucije, razlagamo, pomagamo pri pripravah na sojenja...«

V združenju, kjer trenutno kot svetovalke delujejo izključno ženske, se uporabniki najpogosteje odločajo za individualno svetovanje. Gre za dolgotrajnejši proces, v katerem oseba predeluje lastne stiske z namenom prehoda v bolj kvalitetno življenje.

Timski pristop

Ker obravnava spolnega nasilja zahteva celostno oskrbo, so organizatorji na posvet povabili strokovnjake iz najrazličnejših družbenih sfer, od šolstva, centrov za socialno delo, policije pa vse do klinične psihologije. Rdeča nit vseh predavanj je bila nujnost timskega dela.

»Zelo si želimo in zagovarjamo timski pristop pri obravnavi še posebej spolnega nasilja in seveda drugega nasilja na splošno težkih primerov,« poudarja Jerneja Munc. »Izhajali smo iz tega, da poskušamo pokriti res vsa področja, ki so pomembna tudi za uporabnike. To so institucije, ki so ključne pri obravnavi, zato da žrtve dobijo zares kvalitetno podporo. Brez povezovanja to enostavno ni možno.

[[image_1_article_88654]]

Udeleženci so skozi predavanja in zaključno okroglo mizo pretresali konkretne izzive kot so prepoznavanje znakov zlorab pri otrocih v šolskem okolju, pasti spletnega in fizičnega nasilja ter klinične obravnave mladostnikov.

Redno ozaveščanje in lokalno mreženje

Odziv na prvi tovrstni mariborski posvet dokazuje, da je potreba po tovrstnih strokovnih srečanjih velika. Poleg izmenjave dobrih praks pa je bil namen dogodka tudi jasna umestitev Združenja za MOČ v lokalno okolje Maribora, kjer marsikdo še vedno ne ve, kam se lahko obrne po pomoč.

»Eden izmed prvih ciljev je bil, da se malo v lokalnem okolju pokažemo, izpostavimo in vzpostavimo boljše kontakte, da spoznamo osebe z obrazom, se predstavimo in napotujemo drug k drugemu, kar vodi v boljše sodelovanje in mreženje,« dodaja Tjaša Hrženjak.

Glede na uspeh prvega dogodka organizatorji že razmišljajo o prihodnosti. Po tem, ko bodo izvedli evalvacijo dogodka si želijo, da bi tovrstna srečanja postala tradicionalna ali periodična.

Kot je zaključila Hrženjakova, je prebijanje tišine ključno orožje proti nasilju: 

»Vsi se strinjamo, da moramo o tem govoriti in ozaveščati, ker je v naši družbi primerov zares veliko. Če se o tem pogovarjamo, to zagotovo pozitivno prispeva k reševanju te problematike.«

KDO JE KDO?

  • Združenje za MOČ: Nevladna organizacija za psihosocialno pomoč žrtvam spolnega nasilja.
  • Ljubljana: Sedež organizacije deluje že od leta 1994.
  • Maribor: Lokalna enota deluje od leta 2020 (lokacija posveta: Vetrinjski dvor).
  • Kontakt za pomoč: [email protected] / 041 276 434