Maribor se, tako kot večina večjih slovenskih mest, sooča z negativnim naravnim prirastom zaradi staranja prebivalstva. Zanimanje za življenje v mestu ob Dravi sicer postopoma narašča, sem pa se priseljujejo tako državljani Slovenije kot tudi tujci.

Lani v Mariboru 830 rojstev in 1.307 smrti

Na območju Občine Maribor je od 1. januarja 2026 do 13. julija 2026 stalno prebivališče prijavilo 676 oseb, začasno prebivališče pa 509 oseb. V enakem obdobju je začasno prebivališče odjavilo 886 oseb, 1.061 oseb pa je spremenilo stalno prebivališče oziroma je prijavilo stalni naslov v tujini, pojasnjujejo na Ministrstvu za notranje zadeve.

Kot dodajajo, je v lanskem letu stalno prebivališče v Mariboru prijavilo 1162, začasno pa 1176 oseb. V obdobju zadnjih desetih let je največ prijav stalnega prebivališča bilo v letu 2023, in sicer 1.239, najmanj pa leta 2020 (984). Istega leta pa je bilo največ prijav začasnega prebivališča (1.769), najmanj pa leta 2016, in sicer 780.  

Gre predvsem za državljane Republike Slovenije. Največ novih prijavljenih prebivalcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Severne Makedonije ter Ukrajine, pojasnjujejo na ministrstvu.

"V zadnjih letih se število stalnih in začasnih prijav prebivališč tujih državljanov v Sloveniji povečuje, vendar ne gre za izrazito povečanje, leta 2024 je bilo 9,6 % tujcev, leta 2025 pa 10,1 % tujcev (vir: SURS, 2026)," ob tem še dodajajo na Ministrstvu za notranje zadeve. 

[[image_1_article_90646]]

Podobno kot ostala slovenska mesta pa se tudi Maribor sooča z negativnim naravnim prirastom. Po podatkih Statističnega urada RS je v lanskem letu v Mariboru skupno bilo 830 živorojenih oseb, kar je primerljivo s podatki prejšnjih let. V letu 2024 jih je namreč bilo nekaj manj (801), enako tudi v letih 2023 (822) in 2022 (805), leta 2021 pa je število živorojenih oseb bilo večje, in sicer 908. Kot je še razvidno iz podatkov Sursa, je lani umrlo 1.307 prebivalcev občine Maribor.

Na občini opažajo tudi zanimanje za stanovanjsko gradnjo

Podatke Statističnega urada RS o gibanju prebivalstva spremljajo tudi na Mestni občini Maribor. "Tako kot večina večjih slovenskih mest se tudi Maribor sooča z negativnim naravnim prirastom zaradi staranja prebivalstva, rast števila prebivalcev pa v zadnjih letih temelji predvsem na pozitivnem selitvenem prirastu," pojasnjujejo na občini.

"Po podatkih SURS je imel Maribor v primerjavi z letom 2018 približno 4.000 prebivalcev več s stalnim prebivališčem, kar kaže na pozitiven dolgoročni trend priseljevanja."

Na občini opažajo, da se povečuje tudi zanimanje za stanovanjsko gradnjo. "Trenutno je v pripravi 15 občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki predvidevajo gradnjo večstanovanjskih objektov z zmogljivostjo od približno 30 do približno 1.550 stanovanj na posamezni lokaciji," dodajajo. Vsako leto beležijo približno 10 odstotkov več zahtev za izdajo mnenj v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za novo stanovanjsko gradnjo, kar potrjuje povečano investicijsko aktivnost na stanovanjskem področju.

V Mariboru ljudje ne iščejo več le zaposlitve, temveč celovito kakovost življenja

Maribor je torej zanimiv tako Slovencem kot tujcem. S točnimi razlogi za priseljevanje na občini sicer ne razpolagajo, menijo pa, da so širši od zgolj zaposlitvenih možnosti. Med drugim omenjajo ugodne trende na gospodarskem področju, razvoj visoko zahtevnih delovnih mest in močno akademsko okolje. Maribor ima namreč glede na število prebivalcev celo več podjetij od slovenskega povprečja, hkrati pa postaja eno ključnih slovenskih središč na področju umetne inteligence in visokozmogljivega računalništva.

"Novi Arnesov podatkovni center bo gostil najzmogljivejši slovenski superračunalnik in Slovensko tovarno umetne inteligence, vzpostavlja se tudi Center za umetno inteligenco v izobraževanju. To ustvarja nove priložnosti za raziskovalce, podjetja in visokokvalificirane kadre," pojasnjujejo na MOM. Dodajajo, da v bližini prav tako nastaja "neverjetna investicija Lek Sandoz, ki bo zagotovo iskala kader na Univerzi v Mariboru oziroma v regiji." Kot opažajo, zanimanje za življenje v Mariboru postopoma narašča, k temu pa prispeva kombinacija več dejavnikov.

"Maribor ponuja dobro razmerje med kakovostjo življenja in življenjskimi stroški, dobro prometno dostopnost, bližino narave, razvito športno in kulturno ponudbo ter vse pomembne javne storitve na razmeroma majhnih razdaljah."

Na občini poudarjajo, da mesto v zadnjih letih veliko vlaga v izboljšanje kakovosti bivanja. Med pomembnejšimi projekti izpostavljajo prenovo mestnega jedra, novo zdravstveno infrastrukturo, gradnjo Centra Rotovž, razvoj javnega potniškega prometa in trajnostne mobilnosti, širitev zelenih površin, prenovo cest, obnovo športne infrastrukture ter številne stanovanjske projekte.

[[image_2_article_90646]]

Prav tako se pozitivni trendi kažejo v turizmu, v prvih štirih mesecih letošnjega leta je Maribor namreč zabeležil približno 7-odstotno rast prihodov turistov in 8-odstotno rast prenočitev, pri čemer skoraj 90 odstotkov predstavljajo tuji gostje. K prepoznavnosti prispevajo tudi mednarodna priznanja, letos je namreč Maribor bil razglašen za European Best Wine Capital 2026 ter prejel dve Conventa nagradi za dogodke, Štajerska pa se je uvrstila med Best European Destinations 2026. 

Tudi mednarodne primerjave, kot je Numbeo, Maribor uvrščajo med mesta z zelo dobro kakovostjo bivanja, predvsem zaradi varnosti, razmeroma ugodnih življenjskih stroškov in nizke stopnje onesnaženosti. "Na splošno ocenjujemo, da se Maribor vse bolj razvija kot mesto, kjer ljudje ne iščejo zgolj zaposlitve, temveč celovito kakovost življenja – od dostopnega bivanja in varnega okolja do kakovostnih javnih storitev, kulture, športa in neposredne bližine narave," so sklenili na MOM.