Maribor danes gosti strokovni posvet Trajnostna zelena mobilnost, na katerem predstavniki stroke, občin, ministrstev in energetike govorijo o prihodnosti trajnostnega prometa, elektrifikaciji javnega potniškega prometa ter izzivih zelene energije.
Dogodek organizira Društvo za prometno infrastrukturo Maribor v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, Mestno občino Maribor in DRC – Združenjem za promet in prometno infrastrukturo.
V ospredju posveta bodo teme e-mobilnosti, električnih avtobusov, polnilne infrastrukture, energetskih skupnosti ter ukrepov za zmanjševanje prevozne revščine, predvsem v bolj odročnih krajih Slovenije.
»Smo v prebojnem obdobju mobilnosti in energetike«
Predsednik Društva za prometno infrastrukturo Maribor Uroš Rozman je poudaril, da se Slovenija trenutno nahaja v pomembnem obdobju prehoda na trajnostne oblike mobilnosti in energije.
»Trenutno smo v enem takem prebojnem obdobju, kar se tiče mobilnosti in energije, kjer brez sodelovanja trajnostnih virov energije ne bomo prišli do zelene energije,« je dejal.
Ob tem je izpostavil pomen projektov, kot so sončne elektrarne in črpalna hidroelektrarna Kozjak, saj po njegovih besedah električna mobilnost brez zelene energije ne more doseči trajnostnega učinka.
Posebej je opozoril tudi na problem prevozne revščine v ruralnih delih države, kjer je javni promet slabše razvit.
»Danes bomo spoznali primer iz Radelj ob Dravi, kjer so pilotno uvedli Furo Radlje, ministrstvo pa bo v prihodnje z milijoni podpiralo širitev teh storitev po Sloveniji,« je pojasnil Rozman.
Ključni izziv ostaja polnilna infrastruktura
Po Rozmanovih besedah številni ljudje v zeleno mobilnost še vedno dvomijo predvsem zaradi pomanjkljive polnilne infrastrukture.
»Polnilna infrastruktura je tista, ki je trenutno najbolj šibka. Ko bomo imeli to infrastrukturo zagotovljeno, se bo tudi zaupanje uporabnikov povečalo,« je dejal.
Na posvetu bodo zato predstavili tudi načrte družbe ELES za večje polnilne centre s hitrimi polnilnicami ob avtocestah, hitrih cestah in v večjih mestih.
Dolgoročni cilj pa je širitev infrastrukture tudi v manjše kraje.
»Gre za proces spreminjanja potovalnih navad«
Mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič je poudaril, da je trajnostna mobilnost eden ključnih razvojnih projektov mesta zadnjih let.
»Gre za en ogromen proces spreminjanja potovalnih navad, ki smo se ga lotili zelo odločno,« je dejal.
[[image_1_article_88644]]
Izpostavil je, da je občina v zadnjih letih velik del investicij namenila prav trajnostni mobilnosti, energetskih sanacijam in elektrifikaciji javnega prometa.
»Imamo zelo veliko floto električnih avtobusov. Petindvajset jih je že v uporabi, triindvajset jih je še na poti,« je povedal župan.
Ponosno je izpostavil tudi sistem souporabe koles Mbajk.
»Imamo največjo souporabo Mbajka per capita, baje celo na svetu. Do zdaj smo zabeležili milijon šeststo tisoč uporab,« je dejal.
Več prostora za pešce in kolesarje
Po besedah Arsenoviča želi občina nadaljevati širitev kolesarskih povezav ter ureditev peš površin v mestnem središču.
»Več kot se bomo gibali peš in s kolesi, lažje bo tudi tistim, ki drugače ne morejo kot z avtomobilom,« je poudaril.
Ob tem je kritično opozoril, da del prometne stroke še vedno preveč podpira motoriziran promet in premalo razmišlja o pretočnosti pešcev ter kolesarjev. »Največji premiki nas čakajo v glavah,« je dodal.
[[image_2_article_88644]]
Kot dolgoročni cilj vidi povezano in integrirano javno prometno omrežje po vzoru držav, kot sta Nizozemska in Danska, kjer je uporaba kolesa za vsakodnevne opravke nekaj samoumevnega.
Na posvetu tudi o elektrifikaciji železnice in energetskih skupnostih
Na strokovnem posvetu bodo med drugim predstavili še elektrifikacijo železniške proge Maribor-Ruše, projekt sončne elektrarne Pobrežje, razvoj energetskih skupnosti ter elektrifikacijo voznih parkov javnega potniškega prometa v Mariboru in Ljubljani. Predavatelji prihajajo iz ministrstev, energetskih podjetij, občin ter strokovnih institucij s področja prometa in energetike.
