Občina Lovrenc na Pohorju ima dolgoletno tradicijo kovaštva. Njihova Tovarna kos in srpov je že od leta 1881 sinonim za vrhunsko izdelavo kos in srpov. Lovrenška občina je v sodelovanju z omenjeno tovarno posnela krajša videa, iz katerih so razvidni vztrajnost in spretnost kovačev ter lepota unikatnih ročno izdelanih proizvodov.

Lovrenc je bil 700 let tlačanska posest Šentpavelskih benediktincev – menihov, ki so gospodarili na Fali, v Selnici, Rušah in Lovrencu. Kdaj se je kovaštvo razvilo, ni točnih podatkov. Vsekakor pa so ljudje tedaj potrebovali železo in železno orodje. Prvi železarski plavž je začel delovati v drugi polovici 18. stoletja. Lovrenc je bil zelo razvit kovaški kraj, in to prej preden je Floigl leta 1880 začel z prvim industrijskim podjetjem izdelovati kovane srpe v obratu, ki je pred tem proizvajal vžigalice. Leta 1881 je obrate fužine kupil trgovec z železnino Heinrich Kieffer iz Künzelsausa, pokrajina Württemberg. Pripeljal je strokovnjake in z njimi pričel poleg srpov kovati še kose. Tako je nastalo podjetje kos in srpov.

Pred koncem vojne so delavci demontirali gonilno jermenje in ga skrili

Prvo svetovno vojno je Tovarna kos in srpov prebredla z ruskimi vojnimi ujetniki. Po veliki poplavi leta 1916 je Kiefer začel regulirati potok Radoljno vzdolž tovarniškega območja. Proizvodnja se je izboljševala vse do njegove smrti leta 1930. Hčerka edinka je prevzela tovarno, vendar je le-ta kmalu prišla v stečaj. Leta 1934 je tovarno prevzelo Avstrijsko združenje kosarjev, koncern Krenhof – Rendtenbacher. Obratovati je začela še isto leto. Leta 1938 so zgradili električni vod od HE Fala in s tem povečali kapaciteto proizvodov. Med drugo svetovno vojno je tovarna obratovala do 1944. leta. V tem letu so partizani osvobodili Lovrenc. Delavci lovrenške tovarne so sporazumno z vodstvom NOV demontirali gonilno jermenje in ga skrili, tako, da tovarna ni obratovala do konca vojne. Po osvoboditvi so delavci ponovno montirali jermenje in uredili stroje ter zopet pognali kolesja junija 1945.

Zajem zaslona

Nacionalizirano podjetje je premostilo vse težave pri nabavi surovin, strokovnega kadra, trgovskih zvez s starimi odjemalci doma in v tujini.
Leta 1975 se je delovna organizacija povezala s poslovnim združenjem Fužinar. Organizacijska povezava SOZD Fužinar je predstavljala samo pomoč pri prodaji izdelkov. Leta 1980 so se delavci delovne organizacije odločili za integracijo z Gorenje – Muto. Delovanje v okviru Gorenja ni trajalo dolgo, 1.7.1982 je spet postala samostojna delovna organizacija. Zaradi gospodarskih težav, viškov delovne sile in zelo velikega števila invalidov v matičnem podjetju je bilo 1.10.1991 iz oddelka ročajev, lokacijsko v okviru Tovarne kos in srpov, ustanovljeno invalidsko podjetje Bukev, d.o.o., podjetje za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

Leta 2015 sta lastnika tovarne postala Marjan in Tadej Šol

Po osamosvojitvi Slovenije so se razmere v podjetju še poslabšale zaradi izpada trgov v nekdanjih jugoslovanskih republikah in vojne na Balkanu. Zato je kolektiv tovarne moral poiskati pomoč pri državi. Tako jo je leta 1992 prevzel Sklad Republike Slovenije za razvoj, kasnejša Slovenska razvojna družba, d.d. (od 1997). To je bilo obdobje lastninskega preoblikovanja in prestrukturiranja podjetij v družbeni lasti. Na osnovi Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, ki je začel veljati leta 1998, je leta 1999 del podjetja kupil Adolf Struc, podjetnik iz Nemčije. Leto dni kasneje pa še preostali del skupaj z dolgovi vred. Podjetje se je preimenovalo v STRUC TOVARNA KOS IN SRPOV d.o.o.. V naslednjih letih se je podjetje ponovno uveljavilo z raznoliko izbiro kvalitetnih kovinskih izdelkov. Leta 2015 je prišlo do spremembe lastništva, nova lastnika sta postala Marjan in Tadej Šol. Ime podjetja se je povrnilo v prvotno, Tovarna kos in srpov d.o.o V podjetju je trenutno zaposlenih 55 delavcev.

Občina Lovrenc na Pohorju se je pred časom povezala s Tovarno kosov in srpov, pri čemer je nastal kratki video, v katerem se kaže vztrajnost in spretnost kovačev, prav tako pa tudi lepota unikatnih ročno izdelanih proizvodov.

Proizvodni program obsega izdelavo raznovrstnega kvalitetnega orodja za domačo rabo na vrtu, travniku, v gozdu in uporabo v gradbeništvu ( kose, srpi, rezila, lopate, sekire, krampi, tesla, motike). Določen del proizvodnje je namenjen tudi odkovkom za strojegradnjo. “Naša proizvodnja kos je še vedno klasična, torej ročno kovana kosa, kar predstavlja visoko kvaliteto in smo eni redkih proizvajalcev s tako tehnologijo. Proizvode poleg prodaje doma izvažamo v države Evropske skupnosti, v nekdanje jugoslovanske republike ter Norveško, Kanado…” je za naš medij pred časom povedal Marjan Šol. Več pa v naslednjem video zapisu:

(Zgodovinski podatki so iz knjige LOVRENC NA POHORJU SKOZI STOLETJA 1091 – 1991, avtorjev: Jožeta Mlinariča, Antona Ožingerja in Zvoneta Podvinskega).