Občina Lovrenc na Pohorju je dosegla izjemen uspeh na razpisu ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, saj je za projekt Revitalizacija objekta Bitner pridobila kar 1.200.000 evrov sofinancerskih sredstev. Gre za razvojni mejnik, ki bo odprl novo poglavje enega najbolj prepoznavnih prostorov lovrenške lokalne zgodovine.

Bitner bo po prenovi zaživel kot sodobno, večnamensko središče, namenjeno skupnosti ter hkrati kot pomembna točka razvoja trajnostnega turizma tesno povezanega z naravno in kulturno dediščino Pohorja. Projekt prinaša nove priložnosti - za občane in za obiskovalce. Vzpostavljajo se pogoji za programe, dogodke, razvoj lokalne ponudbe in krepitev identitete kraja. Posebna vrednost projekta pa je seveda njegova simbolika. "Oživljamo objekt, ki je dolga leta sameval, a v sebi nosi spomine številnih generacij. Zdaj mu vračamo življenje; zato to ni zgolj obnova objekta," je ob tem zapisal župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik. 

Nova izhodiščna točka za turizem, naravo in zdravje

Za naš medij je pojasnil, da bo na koncu vrednost obnove višja kot pridobljenih milijon 200 tisoč evrov, saj je potrebno vključiti še finančni vložek občine. "Dejanske končne vrednosti sicer še nimamo, saj je bila prijava na razpis oblikovana na osnovi projektantskih ocen in na idejni zasnovi, zdaj pa pripravljamo že projekt za izvedbo, ki bo predvidoma znan konec aprila. Takrat bo znana tudi končna vrednost."

Po pojasnilih župana bo prenovljeni objekt namenjen turizmu: "Šlo bo za neke vrste turistično-informacijski center. Še vedno pa si želimo, da bi bil objekt v osnovi gostinsko-nastanitveni objekt, ki bo imel prostore namenjene drugim dejavnostim, pomembnim za lovrenški turizem. Tam bo nekdo, ki bo obiskovalce usmerjal k različnim zgodbam in točkam v Lovrencu. Prostore bodo imela na voljo tudi lokalna društva, povezana z naravo, zdravjem in dobrim počutjem. Za projekt smo morali skleniti partnerstva, eden od pogojev za pridobitev sredstev pa je bil, da objekt služi lokalnim interesom. Te smo opredelili kot interese s področja turizma, narave in zdravja - vsega, česar imamo v Lovrencu veliko, a doslej nismo uspeli povezati v celoto. Gre torej za nekakšno izhodiščno točko za vse, kar Lovrenc ponuja."

"To je pomemben korak, ki nas umešča na turistični zemljevid, seveda poleg Lovrenških jezer. Sami nimamo izrazitih atrakcij, zato želimo ustvariti povezano izhodišče za nadaljnje raziskovanje."

Stavba bo v celoti prenovljena - od sten do strehe. Vzpostavljena bo v nekoliko starejši, bolj tradicionalni podobi, z veliko lesa namesto sodobne fasade, tako da bo delovala bolj avtentično. "Seveda jo bomo tudi posodobili. Sobe, na voljo jih je bilo pet, na primer niso imele sanitarij, zdaj jih bo imela vsaka. Sobe bodo zasnovane modularno: če ne bodo zasedene, se bodo lahko uporabljale tudi kot prostori za druge dejavnosti, na primer za fizioterapijo."

Z deli bodo zaključili še letos 

Rakovnik pričakuje, da bodo v mesecu maju že izbrali izvajalca del, nato pa imajo na voljo pet mesecev, da projekt zaključijo. "Do 6. novembra mora biti projekt zaključen, to je pogoj sofinancerja. Do 13. novembra pa mora biti, če bo potrebno, pridobljeno tudi uporabno dovoljenje."

Ob tem v Lovrencu pričakujejo pozitiven rezultat še za dva razpisa, na katera so se prijavili - enega za kadre in drugega za razvoj turističnih produktov. "Če bi uspeli na vseh treh, bi imeli zagotovljene vse ključne pogoje, vendar je trenutno najpomembnejša obnova objekta."

Nekoč priljubljeno klimatsko zdravilišče 

Lovrenc na Pohorju je bil zaradi svoje lege že pred drugo svetovno vojno znan kot priljubljeno klimatsko okrevališče, kamor so se zatekali gostje željni svežega zraka in miru. Središče tega turističnega razcveta je predstavljal prav znameniti penzion Büttner, pozneje znan tudi kot Bitner, katerega zgodovina odseva širše družbene in politične spremembe v regiji.

Na mestu nekdanjega penziona so že v začetku 18. stoletja delovale fužine, ki jih je uničila velika poplava leta 1811. Industrijsko tradicijo je nato nadaljevala steklarna, ki jo je postavil Maksimiljan Andre, pozneje pa jo je prevzel Andrej Tappeiner, tudi znani mariborski župan. Po zaprtju steklarne leta 1888 je posestvo prešlo v roke Karla Büttnerja, ki je prepoznal turistični potencial kraja. Büttner je opuščene industrijske objekte preuredil v sodoben penzion s štiridesetimi sobami za 82 gostov, restavracijo, salonom, kopališčem in celo lastno hidrocentralo.

[[image_1_article_87498]]

Ob objektu so uredili kegljišče in sprehajalne poti, namenjene oddihu gostov. Leta 1872 je bil penzion uradno razglašen za evropsko klimatsko zdravilišče, kar je Lovrenc postavilo na turistični zemljevid širše regije. Penzion je deloval sezonsko, od maja do septembra, gostje pa so uživali v urejenem naravnem okolju brez prometa. Kraj je privabljal predvsem premožnejše obiskovalce, med njimi tudi vojaške častnike in tuje goste.

Leta 1912 je Büttner zaradi politične negotovosti kompleks prodal Jovanu Andrejeviću, ki je nadaljeval turistično dejavnost in jo povezal z lastno vrtnarijo. Njegovi gostje so prihajali tudi iz tujine, zlasti iz Nizozemske. Druga svetovna vojna pa je prekinila razvoj: Andrejević je bil izgnan, po vojni pa je bil penzion nacionaliziran. Del stavb so porušili ali preuredili v stanovanja in gostinske lokale. Poskus oživitve turizma je sledil leta 1952, ko je prenovljeni penzion ponovno odprlo lokalno turistično-gostinsko podjetje. Ključno vlogo pri tem sta imela direktor Otmar Fornezzi in publicist Franjo Novak, ki je kraj promoviral tudi v turističnih publikacijah. Uredili so celo avtobusne povezave z okoliškimi kraji.

Že dve leti in pol v občinski lasti 

Kljub prizadevanjem je po letu 1960 turistični obisk začel upadati. Nekdanji prestižni penzion je postopoma izgubil svoj pomen in postal zgolj gostilna, ki danes ne obratuje več. Objekt je bil približno 20 let zaprt in ni bil v funkciji. Sicer stavba ni bila v zelo slabem stanju, je pa bila popolnoma spremenjena glede na svojo izvirno podobo. V tem času ni bilo lastnika, zato je morala občina skozi zapletene postopke, da je na sodišču z morebitnimi pravnimi nasledniki določila, kdo lahko postane lastnik teh objektov. Objekti so nato pripadli Termam 2000, od katerih jih je občina odkupila, saj je želeli ohraniti lastništvo v svojih rokah. "Občina je lastnica že dve leti in pol. V tem času smo pripravljali projekte in iskali možnosti za pridobitev sredstev za obnovo celotnega območja," zaključi lovrenški župan.