Zaprtje Hormuške ožine po vojaškem zaostrovanju je močno pretreslo evropski trg goriv. Ker skozi to ključno pot običajno potuje približno petina svetovne trgovine z nafto, so se cene hitro povzpele nad 100 dolarjev za sod, kar se je prelilo tudi na bencinske servise po Evropi. V povprečju so se cene goriv v EU med februarjem in marcem zvišale za okoli 13,5 odstotka, pri čemer so nekatere države, kot sta Latvija in Švedska, zabeležile podražitve, višje od 20 odstotkov. Najbolj so podražitve občutili vozniki dizelskih vozil.
Nas ščiti državna regulacija cen?
Slovenija je bila v tem obdobju izjema, saj so se cene dizla zvišale le za približno 2,9 odstotka, kar je med najnižjimi rastmi v EU. Tudi bencin se je podražil manj kot v večini drugih držav. Kljub temu velja opozoriti, da so cene pri nas bolj občutno narasle šele v aprilu in maju, zato kratkoročna primerjava ne pokaže celotne slike.
Na letni ravni so razlike še izrazitejše. Medtem ko so se v večini držav EU cene goriv občutno zvišale, so se v Sloveniji celo znižale, in sicer za okoli 5,9 odstotka. Glavni razlog za to je državna regulacija cen goriv, ki blaži vpliv svetovnih podražitev.
Več lahko preberete na Slo24.si: Hormuška ožina trese evropski trg.
Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da takšen sistem dolgoročno ni vzdržen. Če bi zaprtje Hormuške ožine trajalo dlje časa in bi cene nafte še naprej rasle, bi pritisk na cene postal prevelik, kar bi sčasoma privedlo do (še) občutnejših podražitev tudi v Sloveniji.
