Žirija za podelitev Borštnikovega prstana, v sestavi Gregor Butala, Nataša Barbara Gračner, Melita Forstnerič Hajnšek, Diego de Brea in Aleš Novak, je podelila najvišje slovensko igralsko priznanje Alešu Valiču za njegov izjemni igralski opus, ki že več desetletij pomembno zaznamuje slovenski gledališki prostor, pa tudi radio, film, televizijo in pedagoško področje.

[[image_1_article_88838]]

Kot so zapisali v obrazložitvi, je s svojo umetniško integriteto, izjemno izrazno širino ter prepoznavno igralsko poetiko ustvaril eno najobsežnejših in najbolj raznovrstnih igralskih poti svoje generacije. "Aleš Valič je igralec notranje discipline, preciznega igralskega mišljenja in izjemne občutljivosti za jezik. Njegove interpretacije odlikujejo psihološka poglobljenost, organska povezanost govora in telesne izraznosti ter sposobnost oblikovanja kompleksnih dramskih likov z navidez zadržanimi, a izrazito intenzivnimi igralskimi sredstvi. Njegova igra nikoli ne temelji na zunanjih učinkih, temveč na natančno izgrajeni notranji strukturi lika, zaradi česar njegove kreacije ohranjajo trajno umetniško prepričljivost in izjemno emocionalno resonanco," so razložili.

Svojo poklicno pot je začel v Trstu

Po študiju dramske igre in umetniške besede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, ki ga je zaključil leta 1977, ter diplomi iz umetniške besede leta 1979, je svojo poklicno pot začel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, nato pa postal eden ključnih igralcev ljubljanske Drame, kjer je deloval do leta 2004. V tem obdobju je ustaril vrsto izjemnih vlog klasičnega in sodobnega repertoarja ter se uveljavil kot eden osrednjih protagonistov slovenskega gledališča.

Posebno mesto v njegovem ustvarjanju zavzema tudi sodelovanje z Dramo Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer je po letu 2004 ustaril vrsto izrazitih vlog, ki so pomembno zaznamovale umetniško podobo gledaliśca. S premišljenim igralskim izrazom, z izostrenim občutkom za dramsko strukturo in izjemno govorno kulturo je vedno znova ustvarjal kompleksne, večplastne odrske osebnosti.

Katere so njegove najbolj nepozabne igralske stvaritve?

Njegove vloge so bile pogosto nosilke uprizoritvene atmosfere in eden ključnih elementov njihove umetniske celovitosti. Njegov opus zaznamujejo tako velike dramske figure kakor tudi izrazito subtilne karakterne vloge, pri katerih je zmeraj znova dokazoval izjemen razpon igralskin registrov.

Valičeva umetniška pot je sicer tesno povezana z razvojem sodobnega slovenskega gledaliśča zadnjih desetletij. Sodeloval je z najpomembnejšimi slovenskimi režiserji različnih generacij in poetik v skoraj vseh slovenskih gledališčih, pri čemer je vselej ohranjal izrazito avtorsko prezenco.

[[image_3_article_88838]]

Njegove interpretacije Shakespeara, Molièra, Bulgakova, Jančarja, Smoleta, Brechta in številnih drugh avtorjev pričajo o igralcu, ki enako suvereno obvladuje klasični repertoar, moderno dramatiko in sodobne uprizoritvene postopke. Med njegove najbolj nepozabne igralske stvaritve sodijo Jožef v Eli, Jago v Othellu, Lopahin v Češnjevem vrtu ter Buckingham v Rihardu III., v katerih se z izjemno igralsko natančnostjo in izrazno močjo razkrivata razpon njegovega talenta ter globina njegove odrske prezence.

Številne prepoznavne vloge ustvaril tudi na radiu, filmu in televiziji

Pomemben del njegove umetniške identitete predstavija tudi delo na radiu, filmu in televiziji, kjer je ustvaril številne prepoznavne vloge. Njegova izrazita govorna kultura, muzikalnost izreke in sposobnost subtilnega oblikovanja značajev so zaznamovale številne radijske igre, televizijske drame in filmske projekte.

Prejel že številne nagrade

Njegovo umetniško delo je bilo skozi desetletja večkrat nagrajeno z najpomembnejšimi slovenskimi gledališkimi priznanji. Že zgodaj je prejel Borštnikovo nagrado za vlogo Moritza Stiefla v Pomladnem prebujenju, kasneje pa še več Borštnikovih nagrad za vrhunske igralske stvaritve, med njimi za vlogi Janka v Dedalusu, Orphulsa v Evropejcih in Jaga v Othellu.

[[image_2_article_88838]]

Prejel je tudi nagrado Prešernovega sklada ter nagrado Sklada Staneta Severja, njegove igralske stvaritve pa so bile prepoznane tudi na festivalih komedije in monodrame.

Ta niz priznanj ne govori zgolj o kontinuirani umetniški odličnosti, temveč o igralcu, ki je skozi desetletja ostal ustvarjalno relevanten, raziskovalen in odprt za umetniško tveganje, je razložila žirija.

Zaznamoval način razumevanja igralskega poklica v slovenskem prostoru

Izjemen pečat je Aleš Valič pustil tudi kot pedagog. Kot dolgoletni profesor, predstojnik Gledališkega oddelka in Katedre za umetnisko besedo na UL AGRFT, nekdanji dekan Akademije in prorektor Univerze v Ljubljani je pomembno vplival na razvoj številnih generacij igralcev in igralk.

Aleš Valič bo prstan prejel na sklepni slovesnosti s podelitvijo nagrad v režiji Jaše Kocelija, ki bo na sporedu v nedeljo, 21. junija, ob 20. uri. Prireditev, ki jo bo povezovala igralka Gaja Filač, si bo mogoče ogledati tudi v neposrednem prenosu na TV Slovenija.

"S svojim znanjem, etičnim odnosom do umetniškega dela ter visokimi profesionalnimi merili je soustvarjal prostor igralske pedagogike, ki temelji na odgovornosti do jezika, misli in odrske prisotnosti. Njegov vpliv zato daleč presega zgolj njegove lastne vloge; trajno je zaznamoval tudi način razumevanja igralskega poklica v slovenskem prostoru. Borštnikov prstan Alešu Valiču zato ne pripada zgolj za niz vrhunskih igralskih stvaritev, temveč za celovit umetniški opus, ki je s svojo intelektualno močjo, igralsko subtilnostjo, izrazno kultiviranostjo in etično držo pomembno zaznamoval slovensko gledališče zadnjih desetletij," so še pojasnili.