Na 27. maj se obeležuje dan urgentne medicine, ki je posvečen sloganu »Stop nasilju – varno okolje za delavce v urgentni medicini«. Zaradi vse slabšega stanja na urgentnih centrih, ne samo v Mariboru, sta izjavo podala predstojnik dr. Gregor Prosen in strokovni vodja zdravstvene nege, Jernej Mori.

Prosen kritičen do oblasti

Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra, je uvodoma pojasnil, da je slogan vsako leto nekoliko drugačen, letošnji pa se, razmeram primerno, imenuje »Stop nasilju – varno delovno okolje za vse zaposlene«. Ob tem je opomnil, da so zdravniki s strani politike pred dvema letom prejeli »klofuto«, zato ne zna povedati, kako se bodo zadeve odvijale v prihodnje, če se ne bo nič spremenilo.

[[image_1_article_88843]]

Na verbalno nasilje so se že navadili

V UKC Maribor so razmere dokaj stabilne, kar pomeni, da je fizičnega nasilja k sreči manj, vendar pa še vedno obstaja preveč primerov verbalnega nasilja.

»Za UKC Maribor lahko povem, da je stopnja nasilja k sreči stabilna, kar pomeni, da je vsako nasilje v osnovi nesprejemljivo in se ga ne tolerira. Glede na številke smo nekako stabilizirani, kar pomeni nekaj primerov fizičnega nasilja na leto ter veliko več verbalnega nasilja, za katerega imam občutek, da se ga vedno ne prijavlja, ker smo nanj na žalost postali tolerantni.«

Z novo varnostno službo so se zadeve izboljšale

Prosen dodaja, da so v UKC Maribor z ukrepi v zadnjih dveh letih, še posebej s strani službe za korporativno varnost in nove varnostne službe, uspeli zajeziti vrh najhujših oblik fizičnega nasilja, kar pomeni, da se trend vsaj ne obrača na slabše.

O razmerah je Prosen nadaljeval, da je vedno prisotna nervoza, nestrpnost in pričakovanja, ki pa niso nujno neupravičena, še posebej glede na to, da je urgentni center bolj ali manj izven rednega delovnega časa edino mesto, kamor se pacienti sploh lahko zatečejo.

Zaposleni se morajo počutiti varne

Po besedah Jerneja Morija, strokovnega vodje zdravstvene nege Urgentnega centra, je kakovostna obravnava mogoča le takrat, kadar se pacient počuti varnega, spoštovanega in sprejetega, je pa obenem tudi zelo pomembno, da se tudi njihovi zaposleni pri delu počutijo varne in spoštovane.

»Velikokrat smo priča verbalnemu in fizičnemu nasilju, največkrat so tega deležne naše triažne medicinske sestre. Kadrovska situacija je takšna, da je vedno težje dobiti ustrezno kvalificiran kader zdravstvene nege, kar včasih celo prispeva k odhodom zaradi nasilja.«

Medicinski delavci so sprejeli zmerljivke kot nekaj samoumevnega

Mori je izpostavil tudi žalostno dejstvo, da so se medicinske sestre navadile na verbalno nasilje in zmerjanje, ter ga pogosto sprejemajo kot nekaj samoumevnega. Iz tega razloga, ga sploh več ne prijavljajo. Medicinske sestre prijavljajo le še primere fizičnega nasilja, kar je zaskrbljujoče, saj je zmerjanje postalo vsakdanje, bodisi v trgovinah ali urgentnih centrih.

Kot predstojnik se skupaj z zaposlenimi trudijo, da bi to sliko izboljšali, zato so v zadnjih dveh letih skupaj z varnostno službo naredili ogromno – prišlo je do izboljšanih prostorov, uvedle pa so se tudi t.i. »panic tipke«, s čimer so zagotovili hitrejšo pomoč zaposlenim.

[[image_2_article_88843]]

Vzroki za grdo obnašanje pacientov alkohol in droge

Po besedah Morija, je v večini primerov takšnega ali drugačnega nasilja, razlog ponočevanje, alkohol in droge. Zaposleni v UKC Maribor so v zadnjem času zaznali tudi nekaj primerov čistega šovinizma in objestnosti, pri katerih želijo pacienti izsiliti hitrejši sprejem pri zdravniku.

Do maja meseca zabeležili štiri fizične napade

Številke kažejo, da so v UKC Maribor v letošnjem letu zabeležili štiri fizične napade, trikrat pa je morala posredovati policija. Vse intervencije niso bile vedno povezane z neposrednimi napadi na zaposlene, zato so številke nekoliko mešane. Primerov verbalnega nasilja je bilo letos do zdaj približno 25, vendar Prosen meni, da je dejanska številka precej višja, saj se veliko primerov sploh ne zapiše.

Nova vlada naj se loti reševanja problematike

Čeprav je bil prejšnji teden objavljen nov pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki v nekaterih tehničnih podrobnostih predstavlja korak v pravo smer, pa po mnenju Prosena širša slika delovanja in umeščenosti urgentnih centrov ostaja skoraj nespremenjena.

»Stanje ostaja zatečeno. S kadrovsko dinamiko in številom obravnav gre vse v smer daljših čakalnih dob ter več sporov in konfliktov. Novi vladi bi zato priporočil, da začne sistemsko naslavljati del zdravstva, kjer urgentni centri, kot je Maribor, sprejemamo paciente iz celotne regije in jih moramo tudi obravnavati ter pogosto hospitalizirati. Če se to ne bo začelo resno reševati, lahko pričakujemo le še več enakega ali celo poslabšanje.«

Odhodi na druga delovna mesta

Vsi primeri nasilja vplivajo na delo medicinskih sester tako, da v hudih primerih nasilja niso več zmožne normalno opravljati svojega dela. Posledično je tudi slabša morala, pa čeprav so zaposleni v UKC Maribor tam, da ljudem pomagajo, ne pa da prejemajo žalitve, zmerjanje in tudi fizične napade.

Prav zaradi tega se mnogi zaposleni odločajo za prehod na delovna mesta, kjer je manj možnosti za tovrstne konfrontacije, kar je posebej težavno v času, ko kronično primanjkuje kvalitetnih zdravstvenih delavcev.