Kot so za Maribor24.si potrdili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je postopek javnega naročila izbire izvajalca aktivnosti letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije, v zaključni fazi.

“Za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila smo na podlagi pooblastil 57 občin in sredstev proračuna MKGP uspeli zagotoviti zadostna sredstva,” so še sporočili iz ministrstva. Podpis pogodbe bo mogoč takoj, ko poteče zakonsko predpisan rok objave prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, ki je 8. delovnih dni od dneva objave obvestila na portalu JN. Ta teče od ponedeljka in se izteče 21. junija.

Zakonodaja preprečuje obrambo pred točo, na Letalskem centru v Mariboru so pripravljeni

Darko Kralj, vodja projekta protitočne obrambe pri Letalskem centru Maribor, ob tem pravi, da bodo takoj po podpisu zagotavljali obrambo, saj so pripravljeni. Predlagali so sicer, da bi jo začeli prej, vendar zaradi zakonodaje to ni mogoče. Kralj dodaja, da ne razume in ne zna razložiti, kaj se je dogajalo letos oziroma zakaj pogodbe tako dolgo ni, saj gre vendarle za utečeno zadevo, vlada pa se je seznanila z informacijo o obrambi pred točo šele 26. aprila, do zdaj pa so potekala pogajanja.

“Veliko škode bi preprečili, čeprav meteorologi še vedno menijo drugače, tudi škodo ob avstrijski meji pred kratkim, ki je bila v veliki meri posledica našega neukrepanja, upam pa, da ne bo še zdaj kakšnega nepredvidenega zapleta,” še pravi Kralj.

Ogorčeni tudi v Pomurju, pet občin tudi ni prispevalo dodatnega denarja

Še bolj ogorčeni v Pomurju, saj je tam toča klestila že nekajkrat. Kot so poudarjali na seji sveta regije pred dnevi, je bil dogovor o obrambi pred točo sprejet že decembra, zato ne razumejo, da so se birokrati zganili šele čez pol leta. Vseh 27 pomurskih občin se je že pred tremi leti strinjalo, da podprejo letalsko obrambo pred točo kot eno ob možnosti zaščite. “Javnih naročil v tem primeru ne razumem, saj gre vendar za naravno nesrečo, pri kateri je treba ukrepati takoj. Ali bomo ob poplavi ali požaru čakali na javno naročilo, kdo bo šel reševat ali gasit?” je bil slikovit eden od županov.

Župani so se jezili tudi na pet pomurskih občin, ki niso prispevale dodatnega denarja in menili, da zbiranje “prostovoljnih prispevkov občin” ni primerno, ampak bi morala država določiti kriterije za plačilo glede na število prebivalcev in velikost občin.

V Pomurju pa tudi predlagajo, da bi vzpostavili sistem za obrambo oziroma reševanje ob vseh naravnih nesrečah za celo regijo skupaj s sosednjimi pokrajinami v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem.

Ministrstvo za obrambo pred točo prispeva do 35 odstotkov denarja

Ministrstvo za obrambo pred točo prispeva do 35 odstotkov denarja, preostalo občine, ki so vključene v izvajanje letalske obrambe pred točo. Prijavilo se jih je 57 občin z deležem dobrih 158.000 evrov, vlada je dodala dobrih 85.000 evrov, tako da je bila skupna višina sredstev dobrih 243.000 evrov.

Prvotna ponudba izvajalca je bila okoli 400.000 evrov, ministrstvo ga je pozvalo, naj ceno zniža, občine pa, da primaknejo še nekaj denarja. Prvi je znižal ponudbo na dobrih 252.000 evrov, nekater občine so prispevale nekaj dodatnega denarja, so pojasnili na ministrstvu. Letalska obramba pred točo pokriva vseh 27 pomurskih in vseh 41 podravskih občin ter občini Slovenske Konjice in Zreče iz savinjske ter občino Podvelka iz koroške regije, skupaj 71 občin in 3776 kvadratnih kilometrov površin.