Ker se dosedanji župan občine Lenart Janez Kramberger ni odločil za novo kandidaturo, bo največja občina lenarške upravne enote zagotovo dobila novega župana. Za to mesto se poteguje Marko Horvat, ki je do sedaj edini uradno napovedal vstop v boj za županski stolček. Včeraj je bila njegova kandidatura tudi uradno vložena, prav tako lista za občinski svet. 

Neodvisnost mu je zelo pomembna

Za kandidaturo za župana je dobil 263 podpisov podpore, za svojo listo, ki je razdeljena na dve volilni enoti, pa še dodatne podpise. Za volilno enoto Lenart je bilo zbranih 151 podpisov, za volilno enoto Voličina pa 73. To je kar 400 odstotkov več od minimuma, ki ga predpisuje občinska volilna komisija. Za mesto župana se poteguje kot neodvisni kandidat s podporo volivcev, ima pa tudi podporo največje vladne stranke - SDS. "V osnovi pa sem neodvisni kandidat. Želim županovati v interesu občine, v interesu vseh občank in občanov oziroma vseh prebivalcev občine Lenart. Ne želim delovati v interesu nikogar drugega, zato mi je ta moja neodvisnost zelo pomembna," nam je povedal. 

[[image_2_article_93253]]

[[image_3_article_93253]]

Nosilka njegove liste v Lenartu je Nataša Cotar, ki vodi znano družinsko gostišče Šiker v Močni, v Voličini pa je nosilec liste Denis Trinkaus, pravnik s pravosodnim izpitom in korporativni pravnik.

[[image_4_article_93253]]

Njegov dedek je bil znan lončar

Z Markom Horvatom se srečamo tam, kjer je preživljal svoja otroška leta - v lenarškem parku. Nedaleč stran stoji hiša njegovih staršev, ki sta prav tako oba domačina.

"Moj oče izhaja iz Viničke vasi, bil je kmečki sin. Mama se je rodila v središču Lenarta v obrtniški družini. Moj dedek je bil znan lončar Ernest Polanec. Umrl je že leta 1970, pred mojim rojstvom, vendar mi je mama veliko pripovedovala o delu v njegovi obrtni delavnici. Imel je za tiste čase precejšnje število zaposlenih in izdeloval je prave umetnine iz gline. Celotna družina je nato z vozom in vprežnimi konji hodila po okoliških sejmih, kjer so prodajali lončeno posodo. Tudi sam imam kar nekaj primerkov te posode, ki so nekakšen spomenik mojemu dedku in njegovim ročnim spretnostim."

Po končani osnovni šoli v domačem kraju se je vpisal na mariborsko I. gimnazijo in nato študiral pravo. Zaključil ga je v rednem roku, k čemur je, kot pravi, nekoliko pripomoglo tudi to, da je bil kadrovski štipendist in so ga precej priganjali glede rokov za dokončanje študija. "Ko sem zaključil četrti letnik, so me že klicali in spraševali, kdaj lahko nastopim delo. Tako sem moral zelo hitro diplomirati in niti nisem v celoti izkoristil absolventskega staža."

25 let izkušenj v davčni in finančni upravi 

Kot pripravnik se je leta 2001 zaposlil na takratni davčni upravi, v pravni službi. Tam je spoznal delo davčnega organa. "Upravljal sem zelo širok spekter dela, tako da sem dobil res poglobljen vpogled v vse procese, ki so se takrat izvajali." Svojo poklicno kariero je nato nadaljeval v okviru davčne in pozneje finančne uprave, po združitvi carine in davkarije leta 2014. Bil je vodja oddelka, vodja sektorja za izvršbo, nazadnje pa zadnjih pet let in pol direktor finančnega urada. "Mislim, da sem si v teh 25 letih delovne dobe pridobil ogromno znanja in izkušenj, predvsem na področju vodenja kolektiva in ljudi. Oblikoval sem si tudi široko socialno mrežo. Ogromno sem sodeloval z gospodarstveniki, univerzo in stanovskimi organizacijami, med drugim z obrtno-podjetniško zbornico in gospodarsko zbornico. Mislim, da imam res široko mrežo poznanstev, ki je zelo pomembna pri najrazličnejših izzivih, s katerimi se občina sooča pri izvajanju različnih projektov in podobno."

Največji ponos sta mu sinova

Leta 2005 se je poročil in si z ženo ustvaril družino. Hišo sta zgradila v Lenartu, in to, kot se pošali, relativno blizu doma njegovih staršev, ampak ravno dovolj daleč, da nista mogla kar vsak dan s copati skočiti na obisk. "Tako sem vse življenje vezan na svoj domači kraj. Res je, da sem v službo hodil v Maribor in nikoli nisem služboval v domačem kraju, zato bo tudi v primeru, če bom izvoljen, to zame osebno precejšnja sprememba."

Ima sinova, ki sta njegov ponos. Oba sta zagrižena športnika. Starejši je zelo uspešen gimnastičar v Športnem društvu Center Maribor. Je večkratni državni prvak in športnik leta na področju akrobatike - TeamGyma. Mlajši sin igra košarko v domačem lokalnem klubu KK Ajdas Lenart. Trenutno igra v dveh selekcijah, U16 in U18, in je zelo zavzet ter uspešen.

Ko je povedal, da se bo potegoval za župana, je bila žena sprva zadržana 

Na vprašanje, ali ga družina podpira pri kandidaturi za župana, odgovori: "Moram reči, da je bila žena sprva glede moje odločitve precej zadržana. Potrebovala je nekaj časa. Ko je videla, da sem se zadeve dejansko lotil resno, pa me je pri tej odločitvi tudi podprla. Pri meni je že navajena, da imam vsake toliko časa kakšne večje projekte v svojem življenju, tako da je ta odločitev niti ni toliko presenetila. Bo pa zagotovo, če bom postal župan, to pomembno vplivalo na naše družinsko življenje in tudi na moj razpoložljivi čas. Verjamem pa, da bodo tako moja žena kot moja otroka ponosni, če bo njihov oče župan njunega kraja."

[[image_1_article_93253]]

Po duši roker, ribič, motorist in kampist

Za Marka Horvata ljudje pravijo, da je človek številnih talentov. Že vse življenje ga spremlja glasba. Obiskoval je nižjo glasbeno šolo in igral več instrumentov – blokflavto, harmoniko in kitaro. "Kitara je ostala moja velika ljubezen, tako da še zdaj zelo rad igram nanjo. Skoraj vsak dan jo vzamem v roke in zapojem kakšno pesem ali zaigram kakšno melodijo. Običajno je to kakšna rokerska, ker sem po duši roker. Včasih me imajo doma že kar za čudaka, ker pravijo, da sem tečen, saj nenehno preigravam ene in iste evergreene. Predvsem moji otroci imajo precej drugačen okus za glasbo."

Zelo rad tudi slika. V preteklosti je imel samostojno razstavo v Avli Jožeta Hudalesa v Lenartu. Od otroštva je strasten ribič, na ribarjenje tudi večkrat odpelje svoja otroka. "To se mi zdi zelo lep način preživljanja skupnega časa - brez elektronskih naprav, v naravi, kjer se lahko z otroki normalno pogovarjamo brez motečih dejavnikov. Včasih je namreč zelo težko pritegniti otrokovo pozornost stran od telefonov in drugih elektronskih naprav."

Zadnje leto je tudi motorist. V času covida je kupil trikolesnik, saj nima vozniškega dovoljenja A kategorije. "To je sovpadalo tudi z obdobjem karantene, ko smo bili omejeni na občino, tako da poznam v občini Lenart praktično vsako kozjo stezo, ki sem jo z motorjem prevozil po dolgem in počez. Kadar mi čas dopušča, sedem na motor in se peljem. Na ta način si nekoliko spraznim glavo. Od vseh obveznosti, ki jih imam doma in v službi, potrebujem tudi kakšne trenutke zase."

Ob tem se rekreativno ukvarja z več športi, predvsem pa s kolesarjenjem. "Slovenske gorice so idealne za kolesarjenje, sploh zdaj, ko je razvita mreža kolesarskih poti. Rad tečem na hipodromu v Lenartu, igram tenis in namizni tenis ter zelo rad plavam. V bistvu sem se že skoraj preizkusil v vsakem športu. Zdi se mi tudi prav, da v letih, ko je treba še posebej skrbeti za kondicijo, skrbim za svoje zdravje."

Horvatovi so sicer zagriženi kampisti. Že leta in leta obiskujejo isti kamp, in sicer v Svetem Filipu in Jakovu pri Zadru. "V ta kraj sem nekako zaljubljen, obiskujem ga že od otroštva. Tja smo hodili že z mojimi starši, zdaj pa to tradicijo nadaljujem s svojo družino. Vsako poletje priklopimo prikolico in se odpeljemo tja, kjer preživimo tri čudovite tedne oziroma še več, če je mogoče. Tak način preživljanja dopusta mi je zelo pri srcu. Vidim, da sem to ljubezen do kampiranja prenesel tudi na otroke."

V Lenartu najbolj pogreša večjo športno dvorano 

Stvar, ki jo v Lenartu v tem trenutku najbolj pogreša, je boljša športna infrastruktura. "To je tudi eden izmed projektov, ki sem si jih zadal v primeru, da bom izvoljen za župana - nov športni objekt oziroma večnamenska športna dvorana. Mislim, da bi jo Lenart nujno potreboval. Obstoječa športna dvorana je zrasla v začetku 90. let, kraj Lenart pa je že prerasel kapacitete tega objekta. Resnično si želim, da bi ta objekt vključeval tudi notranji bazen, tudi zato, ker je to želja več generacij Lenartčanov in Lenartčank. Želeli bi si bazen, kamor bi lahko hodili tudi otroci, v okviru učnega načrta pa bi ga lahko uporabljali tudi za plavanje. Ne samo otroci iz Lenarta, ampak tudi otroci iz sosednjih občin," pojasni. 

Doda, da Lenart nujno potrebuje tudi sodobno atletsko stezo, ki jo imajo vsi sosednji kraji. Tako kot številne druge voznike, ga motijo prometni zastoji pred mestom Lenart, ki se dnevno pojavljajo v času prometnih konic. "Absolutno prednostna stvar, ki bi jo Lenart potreboval, je severna obvoznica. Ta bi dejansko omogočila širitev mesta, ne le bolj pretočnega prometa, manj onesnaženja in manj hrupa skozi center, ampak tudi širitev industrijske cone in stanovanjskega dela."

Ob koncu pove, da bi si želel, če mu bo uspelo prevzeti vajeti občine, da bi ljudje po štirih letih dejali, da je bil župan vseh občank in občanov, da je deloval v interesu občine in njenih prebivalcev. "Želim si, da bi imeli občutek, da sem vsem krajem v občini Lenart - teh je kar 22 - namenjal približno enako pozornost, da nisem nikogar zapostavljal in da sem pri aktivnostih, povezanih z izvedbo projektov, upošteval prednostni vrstni red ter najprej uresničeval projekte, ki so bili za občino najpomembnejši. Seveda bi si želel, da bi se me spominjali tudi po realizaciji projektov, ki jih imam predvidene v svojem programu dela. Da bo Lenart še bolj prijazna, lepša in boljša občina za življenje, kot je v tem trenutku."