V medgeneracijskem športnem centru v Spodnji Kungoti je pretekli ponedeljek potekala skupna seja Sveta regije Podravje in Razvojnega sveta regije Podravje. Svet regije sestavlja 41 županov, razvojni svet regije pa poleg županov vključuje tudi predstavnike gospodarstva in nevladnih organizacij.
Podravska regija začenja pripravo razvojnega programa za obdobje 2028–2034
Glavna naloga je bila sprejetje sklepa o začetku priprave regionalnega razvojnega programa za novo finančno perspektivo 2028–2034, potrdili pa so tudi program priprave tega dokumenta. "Gre za opredelitev razvojnih izzivov podravske regije v novi finančni perspektivi. Določiti moramo prednostne naloge, cilje in predvsem področja, na katera bi se morala regija v prihodnjih letih osredotočiti. Na eni strani želimo uspešno črpati evropska sredstva, na drugi pa zmanjšati razvojni zaostanek za drugimi slovenskimi regijami," nam je pojasnil Boris Keuc s Sektorja za regionalni razvoj na Regionalni razvojni agenciji za Podravje - Maribor.
[[image_1_article_93674]]
Kot nadaljuje, želijo zajeti celoten spekter razvojnih področij. Med njimi so konkurenčnost, podjetništvo, raziskave in razvoj, varstvo okolja, človeški viri, demografija in energetika. "Skratka, vsa ključna področja, ki vplivajo na razvoj regije."
Najprej strateški del, nato konkretni projekti in zanesljivejše financiranje
Računajo, da bodo do konca leta pripravili vsaj osnutek. V prihodnjem letu in pol pa se bodo ukvarjali s pripravo konkretnih projektov, ki bi bili primerni za financiranje. "V tej finančni perspektivi bo pristop nekoliko drugačen. V začetku leta sta bila sprejeta zakon o skladnem regionalnem razvoju in strategija regionalnega razvoja Slovenije, ki opredeljujeta obvezne cilje. Regionalni razvojni program bo v prvi fazi vseboval predvsem strateški del. Analizirali bomo obstoječe stanje ter opredelili prednostna področja in ukrepe. S konkretnimi projekti se bomo v tej fazi ukvarjali manj kot v preteklih letih. Nato bo sledil akcijski program za naslednjih šest let. To bo dokument, ki ga bo pripravila in potrdila Vlada Republike Slovenije v sodelovanju z vsako regijo posebej. Takšen pristop bi lahko zagotovil tudi zanesljivejše financiranje. Do zdaj smo bili večinoma odvisni od razpisov, pri katerih so bile občine različno uspešne. Manjše občine so bile pogosto manj uspešne, nekatere sredstev sploh niso pridobile, večje pa so jih praviloma pridobile več. Razlike v razvitosti so zato velike tako znotraj regije kot tudi med slovenskimi regijami."
[[image_2_article_93674]]
Prednost skupnega nastopa
Keuc zaključi, da ima skupen nastop občin in ostalih deležnikov svoje prednosti pri pridobivanju evropskih sredstev: "S skupnim nastopom lahko združimo več zmogljivosti in se lotimo večjih razvojnih izzivov. Tako lahko pripravljamo tudi večje projekte. Res pa je, da jih je zaradi večjega števila partnerjev zahtevneje izvajati in usklajevati. Občine so bile do zdaj navajene, da so same prevzele vodilno vlogo in samostojno izvedle projekte. Pogosto je šlo za posamezne, med seboj nepovezane občinske projekte. Če pogledamo zadnjih 20 let oziroma tri finančne perspektive, v katerih smo črpali evropska sredstva, lahko ugotovimo, da se razvojni zaostanek med najbolj in najmanj razvitimi slovenskimi regijami ni bistveno zmanjšal. Sredstva smo sicer porabljali za potrebne naložbe, vendar se gospodarsko stanje ni izboljšalo v tolikšni meri, kot bi si želeli. Nismo ustvarili dovolj delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, prav tako nam ni uspelo zadržati ljudi z znanjem in sposobnostmi, ki se še naprej selijo v Avstrijo ali Ljubljano. Menim, da je to naša zadnja priložnost, da stvari obrnemo na bolje."
