Na Osnovni šoli Kungota so se lotili projekta trajnostni podeželski vrt, imenovan Mak, v okviru katerega so izvedli prvo delavico na temo mikrozelenjave. Učenci, njihovi starši in učitelji so spoznali, kako lahko doma, na oknih, pridelajo svojo zelenjavo. Mnogi namreč menijo, da če nimajo lastnega vrta, sami ne morejo pridelati zelenjave. To ne drži. Ena dobra žlica mikrozelenjave ali kalčkov je enakovredna polni skledi solate.
[[image_1_article_62350]]
Ne bo šlo za klasični šolski vrt
"Na prostoru ob šoli, ki meri približno 500 kvadratnih metrov, želimo vzpostaviti nekaj, kar bo v tem prostoru unikatno. Ne bo šlo za klasični šolski vrt, torej visoke grede, temveč bomo uredili podeželski vrt. Na njem bomo posadili avtohtone rastline, značilne za naše okolje. Znotraj teh 500 kvadratov bodo imeli otroci tudi največjo učilnico v naravi. Ne bo klasična s klopmi, stoli in hiško, ampak bodo različni habitatni tipi (gozdni sestav, visokodebelni sadovanjak, vertikalni vrtovi, skalnjaki, hiška za spravljanje orodij, kotički za druženje, branje, ustvarjanje, didaktični eksponati za zunanje delo, ...)," je pojasnila ravnateljica Osnovne šole Kungota Zdenka Keuc.
"Zasaditev drevesnih in drugih rastlinskih vrst bo sledila konceptu predstavitve avtohtonih rastlinskih vrst, ki so odporne na podnebne spremembe, ne potrebujejo dodatnega gnojenja in fitofarmacevtskih sredstev za njihovo vzdrževanje ter ponujajo bogato barvno lestvico skozi vse štiri letne čase. Pri ambientalni osvetlitvi bomo koristili sončne celice (solarne klopce), lovili bomo deževnico, v hiškah z zeleno streho bodo shranjeni pripomočki za delo na vrtu ali pa za igro otrok. V naših učencih bomo razvijati občutek do narave, kjer smo ljudje samo eni od živih bitij, ki jih, z vsemi svojimi ekosistemskimi storitvami, oskrbuje, da lahko živimo, delamo in se imamo dobro."
Vrt bo oblikovno povezan kot enotna celica z različnimi ambienti, ki bodo prehajali eden v drugega. Brežina bo deloma zasajena s sadnim drevjem, večinoma pa z drevesi z gostimi krošnjami, ki bodo ponujale naravno senco učilnicam na prostem. Ta del vrta bo ponujal igro z naravnimi materiali, neinvazivno opazovanje živali z uporabo sodobne tehnologije, oblikovanje domišljijskih svetov, ... Vstop skozi t.i. lunina vrata bo odprl drugačen pogled na park. Ena pot bo vodila mimo vodnega vrta, ki bo učilnica za opazovanje vodnega habitata in pitnik za ptice in druge živali. Zaraščen tunel bo vodil do razstavnega prostora, kjer bo dostop do kamnin, mineralov in fosilov, značilnih za to območje. Ustvarjalni vrt bo ponujal raznolike vertikalne vrtove ter kompostne hribčke z zelenjavno zasaditvijo ter klasični podeželski vrt, obdan z lesenim plotom. Tam bo postavljenih več miz s klopcami, ki bodo omogočale timsko delo in razvoj različnih veščin (vrtnarjenje, atelje za likovni pouk, prireditve v manjšem obsegu). Na tem mestu bo tudi drevo želja, časovna kapsula. Na zahodnem delu vrta bosta knjižnica na prostem ter gozdiček, ki bo, kot so zapisali, s svojo pestrostjo navduševal še vnuke današnjih otrok.
[[image_2_article_62350]]
Projekt deloma financira Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja
Pri oblikovanju vrta šoli pomaga Magic Garden Design, ki je bil izbran na javnem razpisu. Projekt, prijavljen na Toti Las, deloma financira Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ker je kungoška šola svoje znanje in ideje združila z Osnovno šolo Malečnik, je trajnostni podeželski vrt dobil ime Mak. Strokovno podporo jim nudi Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, koordinacijo projekta vodi Regionalna razvona agencija za Podravje - Maribor.
Naslednja delavnica bo o ekološkem gnojenju
Ker zima ne dopušča dela na vrtu, bodo do pomladi organizirali niz delavnic. Prva je potekala v sredo, 10. januarja, namenjena je bila mikrozelenjavi. O tej temi je govorila specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak, zaposlena na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Naslednja delavnica bo 16. februarja, na njej se bodo pogovarjali o ekološkem gnojenju, na marčni delavnici pa o uporabi naravnih zaščitnih sredstev za vzgojo vrtnin. "Sledi praktično delo na skoraj 500 kvadratnih metrov zemljišča, ki se bo v naslednjih letih razvilo v našo učilnico v naravi. Že zdaj se je neizmerno veselimo. Tudi zato, ker bomo veliko dela opravili sami. Učenci pri tehničnem pouku že izdelujejo kompostnik, učenci 4. in 5. razredov so izdelali gnezdilnice in netopirnice ter žuželčnike, devetošolci maketo vrta …" zaključuje Zdenka Keuc.
