V petek, 6. novembra 2026, je ob stari preši v Spodnji Kungoti potekala skupna zasaditev Brega kungoških korenin. Lokalna društva, šola, župnija in krajani so v okviru mednarodnega projekta Posadimo drevo zasadili šest sadnih dreves in potomko Najstarejše trte kot trajen znak sodelovanja in povezanosti kraja, ki bo dediščino prenašal tudi na prihodnje generacije.
Sadove danes posajenih dreves bodo uživali tudi prihodnji rodovi
S skupno zasaditvijo so pokazali, kaj jim pomeni domači kraj in kaj želijo zapustiti tistim, ki prihajajo za njimi. "Drevesa sadimo danes, njihove sadove pa bodo uživali tudi rodovi za nami," je v uvodnem nagovoru pojasnil podžupan občine Kungota Rudi Matjašič.
V sadnem gaju je tako svoje mesto dobilo šest sadnih dreves, in sicer češnja, dve jablani, hruška, vinogradniška breskev in sliva, na novo pa so posadili še potomko Najstarejše trte na svetu.
[[image_2_article_94289]]
Za začetek je zbrane z nastopom pozdravila Kungoška Pleh Muzika, kot drugi pa so s folklornim plesom nastopili otroci podružnične osnovne šole v Spodnji Kungoti, ki so svojo potomko Najstarejše trte že posadili ob šoli. Po nagovorih pobudnika dogodka, Draga Koradeja, ter županje Tamare Šnofl je nastopila še pevska skupina Društva upokojencev Spodnja Kungota.
[[image_3_article_94289]]
Posadili šest sadnih dreves in potomko Najstarejše trte
Sledila je težko pričakovana zasaditev, ki jo je strokovno vodil mestni viničar in skrbnik Najstarejše trte, Stane Kocutar. Predstavnikom društev, šole ter župnije je najprej izročil označevalno tablico ter ob tem predstavil sadike, njihove značilnosti in osnovna navodila za nego.
[[image_4_article_94289]]
Svojo potomko Najstarejše trte na svetu so že prej ob šoli posadili učenci podružnične osnovne šole Spodnja Kungota, ostale sadike ter potomko Najstarejše trte pa so člani društev ter predstavniki župnije posadili na Bregu kungoških korenin. Pri sajenju sta jim pomagala skrbnika vinograda Mirko in Luka Škofič, za drevesa pa bodo v prihodnje skrbeli prejemniki sadik.
Sadiko slive so prejeli in posadili člani KUD Lipa Spodnja Kungota, jablana Carjevič je pripadla PGD Spodnja Kungota, jablana Lonjon KUD Kungoška Pleh Muzika, češnja Društvu upokojencev Spodnja Kungota, hruška NK Kungota, rdeča vinogradniška breskev pa Župniji Spodnja Sveta Kungota.
[[image_5_article_94289]]
Ko so sadike bile skrbno zasajene, je sledila slovesna otvoritev informativne table, ki bo obiskovalcem predstavila zgodbo projekta in pojasnila njegov namen. Sledil je še blagoslov dreves in trte, ki ga je opravil duhovnik Timotej Fijavž Vivod.
Po slovesnosti je princesa Spodnje Kungote, Zoya Piberčnik, zbrane povabila v župnijsko vinsko klet, kjer je s strani KUD Lipa bilo organizirano martinovanje.
[[image_6_article_94289]]
Ohranjanje dediščine in poklon prednikom
Pobudnik dogodka je Drago Korade, član upravnega odbora KUD Lipa, gasilec in velik poznavalec klopotcev. Kot je dejal v nagovoru, si želi, da bi se ob zasajenih sadnih drevesih tudi v prihodnosti srečevali, se spominjali dediščine in se še naprej povezovali ter razmišljali o prihodnosti kraja.
S projektom Breg kungoških korenin želijo ohranjati dediščino kraja, med katero, kot nam je povedal Korade, zagotovo spadajo tudi vinogradniški običaji. Sam je svoj prvi klopotec izdelal že v prvem razredu, pred leti pa je napisal tudi knjigo na temo klopotca, a kot pravi so danes časi drugačni, te stvari pa žal počasi izginjajo.
"Moramo povrniti to osnovno misel, da, če želimo, da bi v nadaljevanju vsi skupaj bolj zadovoljno živeli, moramo drug drugemu pomagati," je sklenil Korade.
[[image_1_article_94289]]
Idejo za projekt in samo izvedbo je pohvalila tudi županja občine Kungota, Tamara Šnofl: "Všeč mi je, ker povezuje na nek način tradicionalne vrednote z modernim, torej današnjo mladino z našimi predhodniki, s starejšimi." Želi si, da bo zgodba Brega kungoških korenin rastla tudi v prihodnje in ljudi spominjala njihove preteklosti tudi v starejših letih.
"Predvsem pa si želim, da bi bil to projekt z jasnim sporočilom: da so najlepše stvari v življenju najbolj preproste in enostavne. Današnji dan je to dokazal, velikokrat potrebujemo samo stisk roke, dobro besedo ter čas in pripravljenost, da se vsi podružimo. In naj ta drevesa spominjajo na ta dogodek."
[[image_7_article_94289]]
Ime projekta je oblikoval podžupan občine Kungota, Rudi Matjašič, ki nam je na preprost način razložil njegov pomen: "Čisto enostavno, breg - ker so naši predniki živeli in tudi mi vsi živimo na bregovih, kungoških - ker smo tu doma in imamo radi Kungoto, korenin - ker ne samo to, da smo danes sadili drevesa, ampak moramo korenine spoštovati tudi globlje."
Projekt je torej poklon njihovim prednikom, s katerim jim želijo izkazati spoštovanje, hkrati pa tudi lep opomin za prihodnje generacije, ki jih bo še dolga leta zalagal s sadovi - tako simbolično, kot tudi v dobesednem pomenu.
