Analiza, ki sta jo sta pripravila Gospodarsko interesno združenje (GIZ) proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij in Gradbeni inštitut ZRMK, je pokazala, da kar 81% stavbnega fonda v Sloveniji potrebuje obnovo. To pomeni okoli 14 milijonov kvadratnih metrov fasad, sredstva, ki bi bila za to potrebna, pa bi znašala okoli 600 milijonov evrov.
Problem je dolgoročna strategija
Osveščenost pri gradnji energetsko varčnih stavb se povečuje oz. pri obnovi le-teh, pogost pa je problem pomanjkanja sredstev – tudi Eko sklad ima omejen proračun. Z energetsko obnovo se ukvarjajo različne institucije, ni pa enotne strategije, ki bi dala najboljše rezultate. Pogosta težava je tudi pri pridobitvi soglasij etažnih lastnikov, saj mora to biti 100-odstotno in tako se projekti še zavlečejo.
EKO sklad lani zagotovil 20 milijonov evrov
Lansko leto je Eko sklad občanom za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah zagotovil 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega 15,5 milijonov evrov za naložbe v eno in dvostanovanjskih stavbah ter posameznih stanovanjih (javni poziv 18SUB-OB13) in 4,5 milijonov evrov za skupne naložbe energijske sanacije večstanovanjskih stavb (javni poziv 19SUB-OB13). Na oba javna poziva je pravočasno prispelo skoraj 12.000 vlog občanov. Vsa razpisana sredstva so bila razdeljena.
V letu 2014 milijon več
Letos bo skladno z veljavnim programom dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud v letu 2014 občanom za naložbe učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov energije (OVE) v stanovanjskih stavbah na voljo skupaj 21,0 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega do 7,5 milijonov evrov iz sredstev Sklada za podnebne spremembe za določene naložbe v stanovanjskih stavbah na degradiranih območjih, to je območjih, na katerih so občine sprejele odloke o načrtu za kakovost zraka. Za naložbe v eno in dvostanovanjskih stavbah ter posameznih stanovanjih bo na voljo 15 mio EUR za naslednje ukrepe:
– vgradnja solarnega ogrevalnega sistema,
– vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso,
– vgradnja toplotne črpalke,
– priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije v starejši stanovanjski stavbi,
– vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi,
– toplotna izolacija fasade starejše stanovanjske stavbe,
– toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši stanovanjski stavbi,
– vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka,
– gradnja ali nakup pasivne oziroma skoraj nič energijske stanovanjske stavbe in celovita obnova starejše stanovanjske stavbe
– nakup stanovanjske enote v tri ali večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem oziroma skoraj nič energijskem razredu.
Za naložbe energijske obnove večstanovanjskih stavb pa bo na voljo 6 mio EUR, in sicer za naslednje ukrepe:
– toplotno izolacijo fasade,
– toplotno izolacijo strehe oziroma stropa proti neogrevanemu prostoru,
– vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso,
– vgradnjo toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje,
– vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema,
– priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije in
– vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov.
Nova javna poziva bosta objavljena v Uradnem listu RS v petek, 28.2.2014.
Lokalno