Vsako mesto ima svojo zgodbo. Maribor jo že več kot stoletje zapisuje in ohranja v domoznanskih zbirkah Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM), kjer se hranijo dragoceni zapisi o ljudeh, dogodkih, kulturi in razvoju prostora. Domoznanska dejavnost ni zgolj zbiranje starega gradiva, temveč pomemben temelj razumevanja preteklosti in identitete mesta. O njenem pomenu, bogatih zbirkah in vlogi pri raziskovanju Maribora smo se pogovarjali z dr. Vlasto Stavbar, predstojnico Centra za domoznanstvo in posebne zbirke v UKM.
Kaj je domoznanstvo?
Domoznanstvo je strokovna dejavnost in veda, ki se ukvarja z raziskovanjem, proučevanjem, zbiranjem in ohranjanjem gradiva o domačem kraju oziroma določenem geografskem in upravnem območju. Preprosto povedano, gre za »znanje o domu«, ki preučuje preteklost, kulturo, zgodovino in sedanjost lokalnega okolja. Takšno domoznansko dejavnost UKM opravlja že stoletje.
Univerzitetna knjižnica Maribor sistematično zbira, obdeluje, hrani in omogoča dostop do gradiva, povezanega z Mariborom, severovzhodno Slovenijo in zgodovinsko Štajersko. Različnim uporabnikom nudi dostop do obsežne zbirke knjižničnega gradiva ter ogromnega števila bibliografskih zapisov in člankov, ki omogočajo raziskovanje lokalne zgodovine, kulture, gospodarstva, društev, ustanov in pomembnih osebnosti.
Zgodovinski razvoj domoznanske dejavnosti v Mariboru
Vlasta Stavbar nas popelje skozi začetke in uvodoma pojasni, da je domoznanska dejavnost že od nekdaj prisotna v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM), kjer jo z veliko odgovornostjo do mesta, njegove preteklosti in sedanjosti izvaja Center za domoznanstvo in posebne zbirke UKM.
Domoznanska dejavnost v UKM izhaja iz zgodovinske vloge nekdanje Študijske knjižnice, edine javne knjižnice v Mariboru. Sistematično zbiranje gradiva o mestu se je začelo že leta 1903 z ustanovitvijo knjižnice Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pod vodstvom dr. Franca Kovačiča, formalno pa je bil domoznanski oddelek UKM ustanovljen leta 1966. Letos bo tako praznoval 60 let delovanja.
Poslanstvo domoznanske knjižnice opravlja UKM na osnovi Zakona o knjižničarstvu, Odloka o ustanovitvi Mariborske knjižnice, ki prenaša opravljanje te dejavnosti na UKM in Statuta Univerze v Mariboru.
»Danes lahko govorimo o bogastvu zgodovinskega fonda domoznanske vsebine, ki se nahaja v depojih UKM. Knjižnica ga že več kot 100 let zbira, obdeluje, promovira, digitalizira in ustrezno hrani. Znotraj Centra delujejo tudi posebne zbirke, med njimi Maistrova knjižnica, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena, in Glazerjeva knjižnica, ki poustvarja delovno sobo in zbirko Janka Glazerja, dolgoletnega ravnatelja UKM.«
Pomembnost domoznanske dejavnosti za mesto Maribor
Po besedah Vlaste Stavbar se Center za domoznanstvo in posebne zbirke UKM odziva na aktualna družbena vprašanja in tvorno prispeva k oblikovanju pozitivnih vrednot v mestu in njegovi neposredni okolici.
"Center skrbi za pridobivanje in ohranjanje kulturne dediščine mesta Maribor in širše regije ter je prostor srečevanja posameznikov, občanov in drugih strokovnjakov, ki pomnijo, prepoznavajo ali raziskujejo dogajanje in dejstva iz življenja mesta ter njegovih ljudi. Široka paleta razstavne dejavnosti ne bogati kulturnega prostora mesta le kvantitativno, temveč omogoča tudi širši pogled na vpliv in odnos ljudi ter prostora do Maribora v preteklosti in sedanjosti. Bistvena dejavnost Centra je gradnja kakovostnega knjižničnega kataloga člankov, ob tem pa tudi posredovanje poglobljenih informacij uporabnikom knjižnice o gradivu in iz njega."
Na temeljih tradicije in s podporo sodobnih tehnologij v UKM ostajajo osredotočeni predvsem na dobro uporabniško izkušnjo, pri gradnji domoznanske zbirke in razvoju dejavnosti pa poudarjajo pomen načrtne in premišljene kontinuitete s poudarkom na ohranjanju mariborske kulturne dediščine. UKM je tudi del raziskovalnega jedra za področje dediščinske znanosti, saj je UM soustanoviteljica Centra odličnosti GreenHer za področje dediščinske znanosti.
Gradivo vsebuje izjemno pomembne zbirke za mesto Maribor
Domoznansko gradivo v UKM sestavlja več posebnih zbirk, ki so bodisi izključno zbirke domoznanskega gradiva bodisi so glede na vrsto gradiva inkorporirane v fond UKM. Mednje sodijo Domoznanska zbirka, Glasbena in filmska zbirka, Kartografska zbirka, Zbirka drobnih tiskov, Zbirka Založbe Obzorja, Glazerjeva knjižnica, Maistrova knjižnica, Zbirka raritet in stare periodike ter Rokopisna zbirka.
»Gradivo predstavlja pomemben del pisne kulturne dediščine mesta in regije. Pogosto je to gradivo tudi unikatno. Obsega stotisoče enot knjižnega in neknjižnega gradiva, ki je strokovno obdelano in je dragocen spomin mestne identitete ter pomemben vir za raziskovanje življenja mesta v preteklosti in danes. V posebnih zbirkah hranimo tudi številne osebne zapuščine znanih in manj znanih Mariborčanov,« nadaljuje Vlasta Stavbar.
Fond UKM se stalno dopolnjuje
Fond UKM se dopolnjuje z nakupi, darovi, obveznim izvodom RS (ki je kulturni spomenik), zamenami in zapuščinami. Danes celotna zbirka UKM obsega 1.300.000 enot knjižničnega gradiva, ki je bilo ves čas obstoja knjižnice podlaga za izbor domoznanskega gradiva in se načrtno dopolnjuje z njim. Med gradivom je veliko antikvarnega in dragocenega knjižničnega gradiva, ki ima domoznanski značaj. Pomemben del zbirke predstavljajo tudi domoznanski članki, ki so dostopni v vzajemnem katalogu (COBISS.SI) Za starejša obdobja so domoznanski članki dosegljivi v ločeni računalniški bazi DOM/UKM in v listkovnih katalogih. Na voljo je tudi spletni mariborski biografski leksikon z več sto biografijami in digitalizirano gradivo v digitalnem repozitoriju UKM.
Uporabnik lahko na enem mestu pridobi ogromno informacij in domoznansko gradivo
Letni prirast analitične obdelave periodičnih in monografskih publikacij znaša približno 1.800 člankov in prispevkov ter 150 monografij ter več sto enot neknjižnega gradiva z domoznansko vsebino (razglednice, slikovno gradivo, plakati, vabila, rokopisi, zapuščine, muzikalije …)
Rezultat dolgoletne tradicije domoznanstva v UKM je nastanek približno 830.000 domoznanskih bibliografskih zapisov za Maribor in historično deželo Štajersko od leta 1850 do danes, ki so dosegljivi v klasičnih (listkovnih) ali računalniških katalogih. Uporabnik na enem mestu pridobi informacijo in gradivo, kar mu ob sodelovanju z bibliotekarjem, ki zbirke poglobljeno pozna, omogoča kakovostno raziskovalno delo.
Vsaka zbirka je posebna na svoj način
Katera zbirka je najpomembnejša je težko izpostaviti, saj je vsaka posebna na svoj način.
Rokopisna zbirka pridobiva rokopisno gradivo s poudarkom na domači regiji. Gradivo je pod posebnimi pogoji uporabnikom na razpolago v čitalnici Centra za domoznanstvo in posebne zbirke, hrani pa se v posebnih depojih in v ognjevarnih omarah z ustreznimi klimatskimi pogoji (temperatura in vlaga), ki se dnevno nadzorujejo. Zbirka hrani številne dragocenosti, med katerimi so za Maribor posebej pomembne:
- prvi slovenski mariborski slovstveni spomenik – rokopisni nemško-slovenski besednjak kapucina Ivana Antona Apostla iz leta 1760;
- številni dijaški listi, med njimi prvi slovenski rokopisni dijaški list Sprotuletna vijolica iz leta 1846, ki so ga pisali mariborski gimnazijci;
- Ruška kronika iz 18. stoletja;
- del arhiva mariborske Slovanske čitalnice;
- rokopisi del ali korespondenca Leopolda Volkmerja, Štefana Modrinjaka, Antona Krempla, Simona Povodna, Jožefa Lipolda, Antona Martina Slomška, Josipa Stritarja, Fr. Ks. Meška, Ivana Cankarja, Antona Aškerca, Stanka Majcna, Antona Tanca, Dragana Šande in drugih;
- osebne zapuščine mariborskih osebnosti ter zapuščine mariborskih organizacij in društev (Anton Martin Slomšek, Lavrencij Herga, Pavel Turner, Jožef Pajek, Janez Koprivnik, Anton Medved, Anton Tanc, Pavel Rasberger, Ljudmila Poljanec, Janko Šlebinger, Gustav Šilih, Janko Glazer, Bruno Hartman, Franc Forstnerič, Marijan Kramberger, Vlasta Hegedušič, Fran Žižek idr., Slovanska čitalnica Maribor, zapuščine raznih delavskih društev v 19. in prvi polovici 20. stoletja, Dramatično društvo Maribor, Dialogi, Obzorja Maribor, Zveza kulturnih organizacij Maribor itd.).
Dragocena zbirka raritet in stare periodike
Zbirka raritet in stare periodike se dopolnjuje z redkim gradivom posebnega pomena za mariborsko kulturno zgodovino. Gradivo je uporabnikom dostopno v domoznanski čitalnici. Zbirka raritet obsega 5.186 enot, raritetna periodika pa 8.154 enot. Med pomembnejšimi tiski izstopata časopisa Marburger Zeitung (1862–1945) in Slovenski gospodar (1867–1945) te prvi natis Volkmerjevih posvetnih verzov v Mariboru (1807).
Zapuščine priznanih skladateljev
Glasbena in filmska zbirka poleg gradiva s področja glasbe in filma vse od leta 1997 posebno pozornost namenja tudi lokalni zgodovini, osebnostim, ustanovam in umetniškim delom s področja obeh umetnosti. V svojih fondih hrani številne zapuščine.
Med njimi lahko v UKM najdemo zapuščine skladateljev Engelberta Maurina, Emerika Berana, Zlatana Vaude, notno zapuščino zborovodje Branka Rajštra, režijske knjige opernega režiserja Franja Potočnika, zapuščino tenorista Miloša Brajnika in sopranistke Dragice Sadnik, zvočno in video gradivo iz zapuščine sopranistke Ondine Otta Klasinc ter igralca Janeza Klasinca, zvočno in video zapuščino akademikinje prof. dr. Zinke Zorko ter del zapuščine violinistke Nade Jevdjenijević Brandl.
Pomemben del zbirke predstavjata tudi zbiranje in obdelava dokumentarnih filmov z domoznansko tematiko (tudi iz Arhiva RTV Slovenija), kar poteka neprekinjeno že od leta 2012. V okviru te zbirke lahko količino domoznanskega gradiva ocenimo na okoli 15.000 enot.
Domoznanske zbirke so nepogrešljiv vir podatkov
Tudi karte in atlasi ostajajo nepogrešljiv vir podatkov o stanju prostora in njegovih značilnostih, hkrati pa so lahko dobra osnova ali nadgradnja za proučevanje številnih strokovnih področij – ne le kartografije, temveč tudi geografije, zgodovine, hidrografije, geologije itd.
Kartografska zbirka kot posebna zbirka UKM zbira, hrani, obdeluje in posreduje klasično tiskano kartografsko gradivo, kot so zemljevidi, topografske in druge karte ter atlasi, hkrati pa nudi dostop do informacij in informacijskih virov s tega področja.
Zbirajo se tudi razglednice in fotografije
Nakupi, darovi in zapuščine tvorijo jedro domoznanskega gradiva v zbirki, obvezni izvod RS, ki ga prejema UKM, pa je podlaga za izbor gradiva domoznanskega značaja. Gradivo Zbirke drobnih tiskov med drugim obsega drobne tiske, razglednice in fotografije manjšega formata, slikovno gradivo in fotografije večjega formata, plakate ipd.
[[image_1_article_90749]]
Funkcije zbirke po kriteriju teritorialnosti so naslednje: lokalna ali mestna (pokriva mesto Maribor - mariborensia), subregionalna (pokriva področje primestja, širše okolice in naselij), regionalna (pokriva področje regije) ter nacionalna (obvezni izvod ter merila kulturnega spomenika in kulturne dediščine).
»Gradivo, uvrščeno v zbirko, ponuja odsev prostora in časa, v katerem je nastalo. S svojo vizualno podobo, grafičnimi rešitvami in predvsem s sporočilnostjo izrazito označuje dobo, v kateri je nastalo, zato je pomemben dokument časa ter pomemben zgodovinski in etnološki vir za proučevanje političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega dogajanja ter vsakdanjega življenja v mestu in širše.«
Maistrova knjižnica je kulturni spomenik državnega pomena
Maistrova knjižnica je bila 16. novembra 2018 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, saj gre za eno najlepših osebnih knjižnic zgodovinsko izjemno pomembne osebnosti za Maribor. Zbirka s skoraj 6.000 enotami predstavlja dragoceno domoznansko dediščino mariborskega generala, pesnika in bibliofila Rudolfa Maistra. V njej so pomembna dela slovenskih avtorjev, obsežna zbirka periodike ter redkosti, kot so Dalmatinova Biblija, Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske in dela Janeza Svetokriškega. Gradivo je vključeno v katalog COBISS.
[[image_2_article_90749]]
Glazerjeva knjižnica - prostor druženja, ki ga navdihuje preteklost
Glazerjeva knjižnica je osebna zbirka Janka Glazerja (1893–1975), pesnika, literarnega in kulturnega zgodovinarja ter dolgoletnega ravnatelja Študijske knjižnice, predhodnice UKM. Leta 2019 so jo dediči podarili UKM skupaj s 5.821 enotami gradiva, rokopisno zapuščino, opremo in umetninami. Umeščena je v poseben prostor kot javno dostopna posebna zbirka ter danes služi študiju, kulturnim dogodkom in ohranjanju kulturne dediščine.
[[image_3_article_90749]]
Dostop do domoznanskega gradiva
Na vprašanje, kdo vse uporablja domoznansko gradivo, Vlasta Stavbar pojasni, da so njegovi uporabniki občani, študenti, dijaki, raziskovalci, profesorji, novinarji ter številne mariborske in druge slovenske kulturne ustanove. Mnogi so redni obiskovalci Centra in uporabniki njihovih storitev - ne zgolj gradiva, temveč tudi znanja sodelavk in sodelavcev Centra za domoznanstvo in posebne zbirke.
Sodelovanje z Mariborsko knjižnico
Sodelovanje med ustanovama sega v obdobje ustanavljanja Mariborske knjižnice, saj so jo zaposleni tedanje Študijske knjižnice, danes UKM , pomagali urediti in organizirati v poklicno ustanovo. Ker je bila Študijska knjižnica, predhodnica UKM, nekoč edina javna knjižnica v Mariboru, je domoznanska dejavnost že od njenih začetkov del njenega poslanstva. Zato je tudi UKM dobila mesto v področni zakonodaji in v odloku o ustanovitvi Mariborske knjižnice.
Knjižnici na področju domoznanstva sodelujeta na osnovi sklenjenega dogovora iz leta 2013.
V UKM želijo izpostaviti predvsem sodelovanje na področju digitalizacije domoznanskega gradiva, kjer so združili moči pri pridobivanju finančnih sredstev za digitalizacijo (Mariborska knjižnica) in zagotavljanju razpoložljivosti domoznanskega gradiva (Univerzitetna knjižnica Maribor). UKM ima tudi za digitalizacijo ustrezno strojno opremo, znanje in digitalni repozitorij, digitalizirano gradivo pa uporabnikom ponuja na voljo tudi prek Digitalne knjižnice Slovenije in drugih digitalnih portalov.
Domoznanska dejavnost zahteva dolgoročno, strokovno in stabilno upravljanje
Na zadnji redni seji mestnega sveta Mestne občine Maribor je bilo govora tudi o tem, kako se bo domoznanska dejavnost v Mariboru izvajala v prihodnje. Mestna občina Maribor si namreč želi, da Center za domoznansko dejavnost, ki deluje v okviru Mariborske knjižnice, prevzame večjo vlogo, ki jo bo lahko uresničeval v prostorih novega Rotovža, ob tem pa v prihodnjem letu zmanjšati sredstva Univerzitetni knjižnici Maribor.
V UKM so pojasnili, da je bilo od jeseni 2024 do junija 2026 med Mestno občino Maribor (Urad za kulturo in mladino), Mariborsko knjižnico in UKM na to temo izvedenih že več pogovorov in oblikovan je bil kompromisni predlog, ki bi omogočil delovanje domoznanske dejavnosti v UKM tudi v prihodnje. Prav tako menijo, da predlagano zmanjšanje sredstev na višino, kot je navedena v predlogu proračuna Mestne občine Maribor za leto 2027, predstavlja za UKM zaenkrat nerešljiv problem, saj ne upošteva kompromisnega predloga. Ogroža prihodnje izvajanje domoznanske dejavnosti v UKM v obsegu in kakovosti, kot jo lahko danes koristijo občani Maribora in drugi. Prenos dejavnosti, delno ali v celoti, po njihovem mnenju, ni prava rešitev.
Kot je izpostavila Vlasta Stavbar, domoznanska dejavnost ni zgolj knjižnična storitev, temveč predstavlja eno izmed temeljnih oblik varovanja kulturne dediščine mesta Maribor. Poudariti želi, da je pri gradnji domoznanske knjižnične zbirke in izvajanju domoznanske dejavnosti izrednega pomena prav kontinuiteta, ki mora biti načrtna in premišljena, hkrati pa pri tem ohraniti celovitost, dostopnost in kakovost domoznanskih zbirk. "Dediščina mesta zahteva dolgoročno, strokovno in stabilno upravljanje pisne kulturne dediščine mesta," je zaključila predstojnica Centra za domoznanstvo in posebne zbirke v UKM..
