V preteklem mesecu je bilo precej govora o predlogu novele zakona o veterinarstvu, saj so predlagatelji želeli poseči v organizacijo veterinarske službe, zlasti pri zagotavljanju nujne veterinarske pomoči in razmejitvi med javno službo ter tržno dejavnostjo. Predlog novele zakona je povzročil dokaj burno razpravo med stroko in politiko, zato se bo zakonodajni postopek nadaljeval po poletnih počitnicah, v tem času pa naj bi se besedilo zakona z amandmaji dodatno uskladilo.
Glavne določbe predloga novele zakona
Predlagatelji novele ocenjujejo, da trenutna ureditev preveč povezuje opravljanje veterinarske dejavnosti z javno veterinarsko službo in koncesijami, kar pa naj bi omejevalo konkurenco in razvoj zasebnih veterinarskih izvajalcev. Predlog novele bi tako omogočil, da bi zasebni izvajalci veterinarske storitve opravljali neodvisno od sistema javne službe, ob obveznem spoštovanju vseh predpisov s področja veterinarstva, zdravja in zaščite živali.
Novela uvaja tudi register zasebnih izvajalcev, ki bi ga vodila Veterinarska zbornica Slovenije, z namenom učinkovitejšega nadzora nad izpolnjevanjem zakonskih in strokovnih pogojev. Z novelo bi se hkrati zaostrile tudi prekrškovne določbe za opravljanje veterinarske dejavnosti zunaj registriranih izvajalcev.
Koriščenje javne veterinarske mreže
O trenutni situaciji smo se pogovarjali z Zoranom Juričičem, direktorjem Veterinarske bolnice Maribor, ki je uvodoma pojasnil, da je za javno veterinarsko mrežo v prvi vrsti pomemben razpis. Na podlagi javnega razpisa namreč javna veterinarska mreža izvaja naloge, ki jih naroči država in so obvezne za preprečevanje ter zatiranje kužnih bolezni. Zadnji razpis je bil leta 2020, velja pa za obdobje 10 let. Za vsak razpis je prav tako potrebno zadovoljiti kadrovske, prostorske in druge predpisane pogoje. Po besedah Juričiča je javna veterinarska mreža občanom na voljo 24 ur na dan, kar omogoča ljudem neprestano dostopnost do storitev, ki jih potrebujejo za svoje živali.
Vsak zakon je potreben obravnave
V zvezi z nedavnim predlogom novele zakona o veterinarstvu, Juričič meni, da je zakon prvenstveno potreben konkretne obravnave. Po njegovih besedah je veterinarski zakon potreben sprememb, vendar ne na način, ki bo nekaterim koristil, drugim pa škodoval.
»Zamislite si, da imate koncesijsko ambulanto, v smislu cepljenja stekline in izdaje potnih listov, čipiranja mačk in opravljate posege na malih živalih. Denimo da operirate žival ob petih popoldan. Vmes se kakšna stvar zaplete, vi pa ne dvigujete več telefona, ker k temu niste temu obvezani. Tako to ne gre. Ljudje bi morali dežurati, in sedaj se tisti ljudje, katerim je predpisano dežurati, temu upirajo. Moje osebno mnenje je, če imaš stranko, moraš za njo tudi poskrbeti.«
Maribor je svetel primer v reševanju teh zadev
Še nadalje Juričič pojasni, da je Maribor svetel primer v reševanju teh zadev, saj prihaja pri zaposlenih drugod po Sloveniji do izgorevanja, predvsem zaradi pritiskov s strani strank. Bajnega denarja v veterinarstvu ni, zato bolj kot ne prevladuje ljubezen do živali. Veterinarji namreč ne zaslužijo enako kot zdravniki, ob tem pa pogosto pride do pritiskov zaradi hišnih ljubljenčkov, kar pa predvsem pri mlajših veterinarjih lahko povzroči tudi izgorelost.
Težava so predvsem vikendi
Dodatno težavo predstavlja tudi stalna pripravljenost, ki pa ni sistemsko urejena, kot na drugih področjih. Juričič, ki šteje že 65 let, pove, da so največja težava predvsem vikendi in prazniki. V svoji karieri jih je oddelal že nešteto, vendar pa se mu to praktično ne pozna na delovni dobi, pa čeprav bi njemu in ostalim lahko pripadala tudi beneficirana delovna doba. Posledično prihaja tudi do tega, da študij veterine konča 55 študentov, vendar jih le 5 nadaljuje svojo pot v tem poklicu. Ostali se raje zaposlijo pri farmacevtskih firmah, na državnih podjetjih, veterinarski upravi ali pa UVHVVR.
»Problemi so, ker kadra preprosto ni. Leta 1990, ko sem jaz iskal službo, nas je bilo sedemnajst veterinarjev na Zavodu za zaposlovanje v Mariboru, petnajst pa na Ptuju. Zdaj pet ambulant išče veterinarje, pa jih ne dobi,« o trenutni situaciji pove Juričič.
Predlog novele zakona o veterinarstvu bi zadeve še poslabšal
Juričič o predlogu novele zakona o veterinarstvu nima dobrega mnenja, saj bi ta zadeve še poslabšal. Predlog ni napačen zgolj zaradi dežurstev, temveč tudi zaradi predlagane ukinitve praktičnega dela pouka na fakulteti.
»To je skregano z vso pametjo. Naši študentje imajo tako ali tako težave glede praktičnega dela, sedaj bi to zadeve še poslabšalo. Jaz sem opravil specializacijo recimo v Utrechtu, ki velja za priznano nizozemsko fakulteto. Tam noben študent ne konča fakultete, če ne naredi osnovnih operacij. Pri nas predstavlja težavo omejeno število strank, kar pomeni, da že sedaj le redkokateri študent operira. Resno praktično delo se prične šele v podiplomskem študiju, nov zakon pa jim ukinil tudi to,« je kot enega izmed razlogov navedel Juričič.
Prednost bi imeli tisti, ki nimajo koncesije
Ena izmed težav predlaganega zakona je tudi to, da bi se po novem dalo prednost tistim, ki nimajo koncesije. Težava nastane namreč, da koncesionarji ne morejo kar tako prekiniti pogodbe, ki je bila sklenjena za obdobje desetih let, saj se lahko obrnejo le na sodišče. Prav zaradi takšnih in drugačnih zadev, Juričič smatra, da je odlog odločitve na september pametna, saj bodo lahko svoja stališča predstavili vsi deležniki, še posebej Veterinarska zbornica Slovenije, UVHVVR, fakultete ter vsi drugi subjekti, katerih mnenje se bi moralo upoštevati.
Dostopnost veterinarskih storitev na podeželju
Veliko je bilo polemik tudi glede tega, ali bi predlog novele zakona o veterinarstvu vplival na dostopnost veterinarskih storitev na podeželju. Juričič je pojasnil, da se marsikateremu podjetju dežurstvo ponoči ne bi izplačalo, še posebej ker ljudje že sedaj tarnajo nad stroški ob večerih ali vikendih. Prav iz tega razloga in premalo cenjenega in na koncu tudi plačanega dela, bi marsikatero podjetje raje ubralo pot, da ne dežura, saj s tem ne bi delali izgube.
Dodatna razmejitev je nepotrebna
V predlogu novele zakona predlagatelji želijo jasneje razmejiti tržno veterinarske dejavnosti od javne veterinarske službe. Razlika med obema dejavnostnima je v tem, da javna veterinarska mreža opravlja prakso, v kateri ima mešane ambulante z veliko in malo prakso, medtem ko imajo nekateri le malo prakso. Določene ambulante, ki se po večini ukvarjajo z malo prakso nimajo koncesije za velike živali.
»Vsaka ambulanta, tudi za male živali, mora dobiti koncesijo za zdravljenje. Ta koncesija predvideva tudi cepljenje stekline, izdajo potnih listov in čipiranje oziroma registracijo malih živali, med katere spadajo psi, mačke in dihurji. To predvideva dajanje antibiotikov, zdravljenje živali, saj za to vse obstajajo koncesije. Če ukinete te koncesije, bo nastala totalna zmeda. Jaz si lahko v svoji kleti odprem skladišče zdravil, ambulanto na klic in bom veselo skakal okoli. Jaz menim, da to ne prinaša bolj kakovostne usluge.«
Z dodatno razmejitvijo bo po mnenju Juričiča prišlo do tega, da si bodo nekateri določili svoj delovni čas, morda še poskrbeli za kakšno redno stranko in dežurali samo zanje, kar pa bo zmanjšalo kvaliteto zdravljenja, še posebej na podeželju.
Po novem zakonu bi se lahko ambulante odločile, da bodo izvajali le določene storitve
Do sedaj so bolnice, klinike, ambulante, ki opravljajo različne dejavnosti, vse cepile proti steklini. Če bi bil sprejet nov zakon, po katerem nekateri ne bi imeli koncesij, bi se lahko preprosto odločili, da ne bodo opravljali določenih storitev, denimo cepiti proti steklini, izdajati potnih listov, čipirati in podobno.
»Mešane ambulante, ki imamo koncesijo, zdravimo tudi velike živali in opravljamo tudi tuberkulinizacijo, veterinarske pregled, odvzeme krvi in ostalo. Ambulante za male živali tega na velikih živalih ne delajo, ker opravljajo bolj ozko specializirane stvari.«
Do nadaljnjega bo delo potekalo kot do sedaj
V Mariboru trenutno dežura šest ambulant, ki so še naprej za voljo ljudem, ki potrebujejo nujne veterinarske storitve. S tem, ko predlog novele zakona o veterinarstvu ni bil sprejet, se po besedah Juričiča delo nadaljuje po ustaljeni praksi, kar pomeni da vsaj za zdaj dežurstvo poteka normalno kot do sedaj.
