Da bi preverili, kakšne je trenutnostanje, ali se še držimo slovenskega povprečja in kdo v mestu največ prispeva k onesnaženju, smo se obrnili na Agencijo RS za okolje.
Kot so uvodoma pojasnili, je kakovost zraka v Mariboru primerljiva z drugimi večjimi mesti v Sloveniji. Največji izziv še vedno predstavljajo delci PM10 in PM2,5, predvsem v hladnejšem delu leta.
V Mariboru je bilo zabeleženih nekaj preseganj dnevne mejne vrednosti
V letu 2025 je bilo po njihovih podatkih na merilnih mestih Maribor Titova in Maribor Vrbanski sicer zabeleženih 10 oziroma 6 preseganj dnevne mejne vrednosti PM10, kar je precej pod dovoljeno letno mejo 35 preseganj. "Na splošno se Maribor po obremenjenosti z delci uvršča med srednje obremenjena urbana območja in ne izstopa bistveno od slovenskega povprečja. Najvišje ravni delcev se praviloma pojavljajo v zimskem obdobju in ob neugodnih vremenskih razmerah," so razložili.
Ob tem so dodali, da se z začetkom kurilne sezone običajno povečajo koncentracije delcev PM10 in PM2,5 v zraku. "Poleg dodatnih izpustov iz ogrevanja k višjim koncentracijam prispevajo tudi vremenske razmere, značilne za jesen in zimo, kot so temperaturne inverzije in šibek veter. Zaradi slabšega mešanja zraka se lahko onesnaževala zadržujejo v nižjih plasteh ozračja tudi več dni zapored," so poudarili.
Glavni vir onesnaževanja so mala kurišča na lesno biomaso
V nadaljevanju so izpostavili, da ostajajo predvsem v zimskem času eden najpomembnejših virov delcev PM10 in PM2,5 mala kurilna kurišča na lesno biomaso. "To velja zlasti v urbanih območjih in njihovem zaledju, kjer se za ogrevanje uporablja les v starejših ali neustrezno vzdrževanih kurilnih napravah," so razložili in ob tem dodali, da pomemben vir onesnaženja ostaja tudi promet, vendar analize kažejo, da so v času kurilne sezone izpusti iz individualnih kurišč pogosto prevladujoč dejavnik pri povišanih koncentracijah delcev.
Dolgoročni trend zmanjševanja koncentracij delcev v Sloveniji je sicer še vedno prisoten, vendar se med posameznimi leti pojavljajo nihanja, ki so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer. Po ocenah ARSO so bile v obdobju 2020-2024 letne ravni delcev PM2,5 na merilnih mestih pod veljavnimi mejnimi vrednostmi, število dni s povišanimi koncentracijami PM10 je ostalo bistveno nižje kot pred dvema desetletjema. "To pomeni, da kljub medletnim nihanjem dolgoročni trend izboljševanja kakovosti zraka ostaja prisoten. Res pa je tudi, da letne ravni delcev v zadnjih letih ostajajo na približno isti ravni," so razložili.
Kako lahko mi prispevamo k izboljšanju kakovosti zraka?
Za konec so izpostavili, da lahko posamezniki pomembno prispevamo k čistejšemu zraku z uporabo sodobnih in pravilno vzdrževanih kurilnih naprav, kurjenjem suhega in kakovostnega lesa, opustitvijo kurjenja odpadkov ali neprimernega goriva, racionalno rabo energije in boljšim energijskim upravljanjem stavb, uporabo javnega prevoza, kolesa ali hoje namesto osebnega avtomobila, kadar je to mogoče in združevanjem poti ter zmanjševanjem nepotrebne vožnje z osebnimi vozili.
"Prav manjši prispevki velikega števila prebivalcev lahko pomembno zmanjšajo skupne emisije delcev v mestih."
