Evropska agencija za okolje (European Environment Agency - EEA) je v juliju objavila letno poročilo 2026 ter posodobila evropski pregledovalnik kakovosti zraka v mestih. Objavljeni podatki so preverjeni, redni in primerljivi. Letno poročilo EEA temelji na podatkih o izmerjenih ravneh onesnaževal za leto 2024, ki so jih države članice poročale v letu 2026.
Izboljšanje zraka v 21-ih državah Evropske unije
V poročilu EEA ugotavlja, da je 21 držav članic EU izpolnilo obveznosti zmanjšanja ravni za obdobje 2020–2029 za vseh pet glavnih onesnaževal zraka, kar vključuje amonijak, nemetanske hlapne organske spojine, dušikove okside, delce PM2,5 (angleško particulate matter - PM) in žveplov dioksid.
Največji izziv ostaja amonijak
Kot so zapisali na spletni strani vlade, EEA opozarja, da kljub izboljšanju kakovosti zraka le-ta ostaja za prebivalce pomemben okoljski kazalnik in dejavnik tveganja za zdravje. Največji izziv na ravni EU ostaja zmanjševanje izpustov amonijaka, ki so večinoma povezane s kmetijstvom, dodatni napori pa bodo v številnih državah potrebni tudi za doseganje strožjih ciljev po letu 2030. Največji napredek je bil v EU dosežen pri zmanjševanju izpustov žveplovega dioksida.
Kakovost zraka v mestih
EEA je hkrati posodobila evropski pregledovalnik kakovosti zraka v mestih. Metodologija ostaja enaka kot lani in preverja, kako onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi v mestu gleda na drobne delce (PM2,5), dušikov dioksid (NO₂) in prizemni ozon (O₃). Upoštevani so bili podatki za leti 2024 in 2025. Metodologija upošteva tudi kakšno tveganje za prezgodnjo smrt povzročajo posamezna onesnaževala.
V raziskavi, v kateri so zajeli 761 evropskih mest, je Maribor pristal na 516. mestu, kar pomeni, da je kakovost zraka v primerjavi z ostalimi mesti povprečna in zaostaja za najboljšimi. Še vedno najbolj izstopajo delci PM2.5, ki izhajajo iz onesnaževal iz prometa, kurjenja in industrije. Višji indeks posledično pomeni tudi večje tveganje za nastanek bolezni.
Ljubljana se je odrezala slabše
Sodeč po dostopnih podatkih, ima Ljubljana slabšo kakovost zraka, saj je uvrščena šele na 652. mesto. Tudi v Ljubljani negativno odstopajo vrednosti PM2.5, medtem ko vrednosti dušikovega dioksida in ozona ne odstopajo pretirano.
Na lestvici se je sicer najbolje odrezalo finsko mesto Oulu, najslabše pa hrvaški Slavonski Brod, v katerem imajo kar trikrat več delcev PM2.5 od Maribora. Daleč najbolj čist zrak dihajo v Skandinaviji, še posebej izstopata predvsem Finska in Švedska.
Poročilo za Slovenijo spodbudno
Kot so sporočili s strani vlade RS, je objava EEA za Slovenijo spodbudna. Pozimi so še vedno pomemben vir onesnaženja mala kurišča, v mestih promet, poleti pa se zlasti ob vročem in sončnem vremenu pojavlja problem prizemnega ozona. Prav iz teh razlogov so natančne meritve, pravočasno obveščanje javnosti in ukrepi za zmanjševanje izpustov še naprej izredno pomembni.
