Celostna prometna strategija MOM 2026-2033 nadaljuje obstoječa prizadevanja občine k zavezam trajnostne mobilnosti, s ciljem postopnega večanja deležev hoje, kolesarjenja in uporabe javnega potniškega prometa ter smiselnim omejevanjem uporabe motornih vozil.

Oblikovanih je bilo pet stebrov mobilnosti

V procesu priprave dokumenta se je oblikovalo 5 stebrov mobilnosti, ki podrobneje naslavljajo izzive s področja prometa. Pri oblikovanju stebrov so pripravljavci upoštevali vizija razvoja prometa v MOM, ugotovitve analize kordonskega štetja prometa, analize opravljenih anketiranj na osnovnih šolah in večjih generatorjih prometa ter pričakovanj prebivalcev.

V prihodnosti manjše število avtomobilov

Celostna prometna strategija MOM 2026–2033 tako nadgrajuje cilj celostne prometne strategije iz leta 2016 in predvideva 60-odstotni delež uporabe trajnostnih načinov potovanj (hoja, kolo, javni potniški promet) in 40-odstotni delež uporabe avtomobila. To se namerava doseči s smiselnim omejevanjem osebnega motornega prometa, s čimer bi dosegli zgoraj navedene cilje.

Prvi steber je celostno prometno načrtovanje

Celostno prometno načrtovanje je celovit proces načrtovanja mobilnosti, ki povezuje prometne, prostorske, okoljske, energetske, gospodarske in družbene vidike razvoja mest in občin. Temelji na evropskih načelih trajnostnega urbanega mobilnostnega načrtovanja (SUMP) ter na ciljih prehoda v nizkoogljično družbo. Njegov namen je oblikovati dolgoročno usmerjen, sistemsko uravnotežen in okoljsko sprejemljiv prometni sistem, ki zagotavlja kakovostno, varno, vključujočo in stroškovno učinkovito mobilnost za vse uporabnike.

Celostna strategija je bila oblikovana že leta 2016

Mestna občina Maribor prvi Celostni prometni načrt MOM sprejela že leta 2016. S prvotnim načrtom je Maribor definiral uravnotežen razvoj hoje, kolesarjenja, javnega prevoza in racionalne rabe motornega prometa. Druga generacija celostne prometne strategije MOM predstavlja načrt za obdobje 2026-2033.

V zadnjih letih so se uveljavljali strateški cilji prometne strategije

Mestna občina Maribor vključuje principe celostnega prometnega načrtovanja v širše razvojne in strateške dokumente, kar omogoča usklajeno nadgradnjo in razvoj vseh prometnih podsistemov. Vsi realizirani projekti, kot so denimo prenovljen sistem avtobusnih linij Marprom-a, uvedba in širitev sistema izposoje koles MBajk, širitev kolesarske infrastrukture, omejitve prometa v mestnem jedru, elektrifikacija javnega potniškega prometa, kažejo na dejansko uveljavljanje strateških ciljev CPS.

Glavni izzivi na področju celostnega prometnega načrtovanja

Kot glavni izziv na področju celostnega prometnega načrtovanja na območju Mestne občine Maribor se izpostavlja upad storitev v stanovanjskih soseskah, kar zmanjšuje pomen četrtnih središč in spodbuja vsakodnevno uporabo osebnih motornih vozil. Posledično nastajajo velike potrebe po parkirnih površinah, kar pa zmanjšuje kakovost bivanjskega okolja. Tako so v nekaterih soseskah ulice in trgi še vedno bolj prilagojeni motornemu prometu kot pa kolesarjem in pešcem.

Dodaten izziv predstavljajo tudi nerešena lastništva površin, ki negativno vplivajo na upravljanje in vzdrževanje zelenih površin ter površin za hojo in druge oblike trajnostne mobilnosti, pa tudi na upravljanje parkirišč. Med pomembnimi družbenimi izzivi so tudi splošno nasprotovanje ukrepom, nerazumevanje njihovega namena ter nepoznavanje novih rešitev.

Cilj je razvijanje mešane rabe prostora

Prav zaradi navedenih razlogov, pri MO Maribor menijo, da je ključno krepiti stanovanjske soseske z vsakodnevnimi storitvami in razvijati mešano rabo prostora. Hkrati želijo zmanjševati površine, ki so namenjene izključno avtomobilom, kot so parkirišča na nivoju terena.

Za učinkovito načrtovanje so potrebne redne raziskave potovalnih navad, parkiranja in zadovoljstva uporabnikov ter sistematično spremljanje učinkov ukrepov s primerjavo podatkov pred in po njihovi uvedbi.

Prioritete na področju celostnega prometnega načrtovanja

Ključna prioriteta Mestne občine Maribor je spodbujanje vseh oblik trajnostne mobilnosti ter omejevanje motornega prometa v stanovanjskih soseskah, kar izboljšuje pogoje za pešce, kolesarje in uporabnike javnega potniškega prometa.

Med druge prioritete sodijo komunikacijske akcije, medijske kampanje, sistematično zbiranje podatkov ter spremljanje učinkov ukrepov, zlasti tistih, ki v javnosti povzročajo več odzivov.

Strategija kot orodje za izboljšanje kakovosti življenja v mestu

Kot je zapisano v celostni prometni strategiji, se prometno načrtovanje uporablja kot orodje za izboljšanje kakovosti življenja v mestu. S spodbujanjem trajnostne mobilnosti se enakovredno vključujejo in razvijajo vse mestne četrti in krajevne skupnosti. Da bi to dosegli, je potrebno sodelovanje med različnimi sektorji (promet, prostor, okolje, gospodarstvo, sociala). Načrtno umeščanje novih sosesk in objektov preprečuje stihijsko pozidavo ter ohranja zelene površine, naravne vire in kulturno krajino.

Usmerjeno načrtovanje prometa omogoča varno, hitro in trajnostno povezovanje prostora ter zmanjšuje odvisnost od avtomobilov. Posledično se zmanjšujejo prometne obremenitve, hrup in onesnaženje, hkrati pa se izboljšuje kakovost bivanja.

Prenove glavnih cest in ureditev večnamenskih ulic

Preoblikovanje prostora vključuje celostne prenove glavnih cest v večnamenske ulice po meri človeka. Ukrepi zajemajo širitev pločnikov, razvoj kolesarskih povezav, ozelenitev in izboljšanje javnega prostora. V mestnem središču in lokalnih središčih se uvajajo prometu prijazne cone z omejenim motornim prometom, kar je namenjeno izboljšanju varnosti, rabi prostora in identiteto območij. Pomemben ukrep v CPS je tudi priprava parkirne politike, ki zmanjšuje dolgotrajno parkiranje v središču in izboljšuje rabo prostora.

Komunikacija je ključna za uspeh

Komunikacija in vključevanje prebivalcev sta ključna za uspeh trajnostne mobilnosti. Cilj CPS je spreminjanje potovalnih navad ter večje razumevanje ukrepov. Proces uveljavljanja vključuje javnost, strokovnjake, podjetja in institucije v vseh fazah, torej od načrtovanja do vrednotenja. Tako so pomembne tudi promocijske aktivnosti, ki poudarjajo prednosti hoje, kolesarjenja in javnega prevoza, posebna pozornost pa je namenjena tudi ranljivim skupinam. Ukrepi vključujejo delavnice, razprave, izobraževanja in kampanje ter spodbujajo uporabo sodobnih mobilnostnih storitev.