Čeprav se zdi možnost jedrske ali radiološke nesreče na prvi pogled oddaljena, je pomembno, da se zavedamo, da takšne nesreče niso omejene le na območja jedrskih elektrarn. Radioaktivni materiali se ob nesrečah v nuklearkah sprostijo zelo dalač, to pa ni edini scenarij, v katerem bi se morali soočati s takšno nevarnostjo.

Vzhodna Štajerska regija je zaradi svoje geografske lege blizu Nuklearne elektrarne Krško (NEK) v Sloveniji in drugih jedrskih elektrarn v sosednjih državah izpostavljena potencialnemu tveganju obsežne radioaktivne kontaminacije v primeru hujše nesreče. Zato je sprejetje in posodabljanje ustreznih načrtov zaščite in reševanja ključnega pomena za zmanjšanje posledic takšnih nesreč na prebivalstvo in okolje.

Načrti se redno posodabljajo

Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je pripravila predlog načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči na območju Vzhodno Štajerske regije. Gre za nadgradnjo načrta iz leta 2012. Kot so nam pojasnili na Izpostavi URSZR Maribor, je bila nova verzija izdelana zaradi posodobljene nove verzije državnega načrta, ki se razlikuje od stare verzije predvsem v ločenih sklopih, ki posebej obravnavajo jedrsko nesrečo v NEK, jedrsko nesrečo v tujini in radiološko nesrečo.

Načrti se posodobljajo, ko se na državni ravni spremenijo podatki in vedenja v oceni ogroženosti in se izdela nova verzija tudi omenjenega načrta na državni ravni. Ocene in načrti se izdelujejo na državni ravni, regijski ravni in na nivoju lokalnih skupnosti. Prav tako določene gospodarske družbe izdelujejo svoje načrte zaščite in reševanja. Vsi načrti morajo biti med seboj usklajeni.

Načrt je razdeljen na tri sklope:

  • I. jedrska nesreča v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), z vplivi na Vzhodno Štajersko regijo.
  • II. jedrska nesreča v tujini z vplivi na Vzhodno Štajersko regijo.
  • III. radiološka nesreča v Vzhodno Štajerski regiji.

Cilj regijskega načrta je zmanjšati posledice teh nesreč, predvsem deterministične in stohastične učinke ionizirajočega sevanja.

Kako bi izgledala jedrska nesreča v NEK?

Strokovnjaki so načrt pripravili v primeru, da bi prišlo do poškodbe goriva v reaktorju ali v bazenu z izrabljenim jedrskim gorivom. Sproščeni radioaktivni material se oblikuje v oblak, ki lahko v bližini elektrarne (to je od nekaj km do 10 km), povzroči resne posledice, če zaščitni ukrepi niso pravočasno in ustrezno izvedeni.

Ob jedrski nesreči se sprostijo radioaktivne snovi (radioaktivni plini in radioaktivni delci) pretežno v ozračje in se razširjajo v obliki radioaktivnega oblaka v širše okolje. Radioaktivni delci se med prenosom usedajo (suhi used) ali pa izpirajo s padavinami (mokri used) na površine pod seboj. Radioaktivno sevanje prihaja do človeka po treh glavnih prenosnih poteh: z vdihavanjem radioaktivnih delcev, zaužitjem z vodo in hrano ter neposrednim zunanjim obsevanjem iz radioaktivnega oblaka ali z onesnaženih tal. Radioaktivne snovi lahko pridejo v telo tudi prek odprtih ran.

 Ob izrednih dogodkih se aktivirajo sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.

Ob jedrski nesreči v NEK, ki je od Vzhodno Štajerske regije (VŠR) oddaljena v polmeru večjem od 100 km, bi lahko ob neugodnih vremenskih razmerah pričakovali kontaminacijo na celem območju Vzhodno Štajerske regije. Do izrazitejšega onesnaženja lahko pride v krajih, kjer bi med prehodom radioaktivnega oblaka deževalo.

Kako bi prebivalce zaščitili pred radioaktivno kontaminacijo?

V Vzhodno Štajerski regiji bi se v primeru tovrstne nesreče aktivirale sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč ob splošni nevarnosti. Ob razglasitvi splošne nevarnosti se takoj po razglasitvi izvajajo: radiološka zaščita, ugotavljanje obsevanosti in dekontaminacija evakuiranega prebivalstva ter sprejem in oskrba evakuiranega prebivalstva.

Za zaščito prebivalcev pred radioaktivno kontaminacijo so na voljo različni ukrepi:

  • Zaužitje tablet kalijevega jodida.
  • Uporaba osebnih zaščitnih sredstev.
  • Prehrambni zaščitni ukrepi, kot so prepoved uporabe kontaminirane hrane in vode (ti lahko trajajo tudi več desetletij).
  • Zaklanjanje ljudi in živali v zaprtih prostorih, da se izognejo zunanji obsevanosti.

Pri zaklanjanju je lahko zaprti prostor zaklonišče in tudi običajna zgradba z zaprtimi okni in izklopljeno ventilacijo. Zaklanjanje traja do 24 ur. Prebivalci se zaklonijo v notranje prostore stavb, zaklonišč ali zaklonilnike, pri čemer je potrebno upoštevati, da določena vrsta zaklanjanja omogoča različno raven zaščite pred vplivi ionizirajočega sevanja.

Na območju VŠR bi se ta ukrep izvajal le primerih, ko bi meritve v okolju pokazale, da je potrebno izvesti ukrep. Ukrep se razglasi preko sredstev javnega obveščanja. Ko so izvedeni vsi nujni zaščitni ukrepi, ki temeljijo na splošni nevarnosti, se zaščitni ukrepi odrejajo in izvajajo na podlagi meritev radioaktivnosti in strokovnih ocen pristojnih organov in služb. 

Zaužitje tablet kalijevega jodida

Za primer jedrske nesreče v NEK se za vse prebivalce VŠ regije tablete kalijevega jodida hranijo v UKC Maribor, SB Ptuj, Psihiatrična bolnica Ormož, Psihiatrična bolnica Vojnik, SB Murska Sobota in se razdelijo glede na potrebo izvajanje jodne profilakse, ki jo odredi poveljnik civilne zaščite.

Tablete so pomembne, ker lahko zaščitijo ščitnico pred obsevanjem zaradi kopičenja radioaktivnega joda.

Razdelitev tablet kalijevega jodida izvedejo občine. Poleg občinske uprave razdelitev opravijo sile za zaščito, reševanje in pomoč (enote civilne zaščite, prostovoljna gasilska društva, aktivisti rdečega križa …).

Kaj pa v primeru jedrske nesreče v tujini?

V primeru jedrske nesreče v tujini, ki bi lahko prizadela Slovenijo, se bi sprostile radioaktivne snovi v plinskem stanju in mikronski delci v trdem stanju, ki bi se usedali kot depozit. Plini bi se pomešali v atmosfero do razpada v neradioaktivne snovi.

Slovenijo bi lahko prizadele nesreče v jedrskih elektrarnah v oddaljenosti vse do 1000 kilometrov in tudi na večji oddaljenosti (npr. Ukrajina).

Resne nesreče v objektih na tej oddaljenosti v Sloveniji ne bi povzročile smrtnih žrtev, prav tako nebi bila potrebna evakuacija, vendar pa bi lahko prišlo do preseganja dozne omejitve za prebivalce v prvih mesecih po nesreči.

Po prejemu preverjene informacije o jedrski nesreči v tujini se po ugotovitvi, da ima nesreča lahko vpliv oziroma posledice za VŠR (širjenje radioaktivnega oblaka), vzpostavi izredni monitoring radioaktivnosti in se po odločitvi poveljnika civilne zaščite začne uporabljati regijski načrt.

Za preprečevanje in zmanjšanje posledic nesreče se izvajajo zaščitni ukrepi na podlagi modelov širjenja oblaka in rezultatov meritev radioaktivnosti.

Pripravljeni smo tudi s soočenjem satelita z radioaktivnimi snovmi

Načrt je izdelan tudi za nekontrolirano vrnitev satelita, ki lahko ima vir visoke alfa aktivnosti (izotopi plutonija) ali reaktorski vir. V prvem primeru gre za možno kontaminacijo z zelo toksičnim sevalcem alfa. V drugem primeru pomeni padec satelita kontaminacijo s fisijskimi produkti, vendar se ta kontaminacija razlikuje od tiste, ki je posledica jedrske eksplozije. 

Radioaktivnost je vezana predvsem na delce z visokimi specifičnimi aktivnostmi in ne vsebuje jodovih in cezijevih izotopov. Ljudi ogroža predvsem inhalacija radioaktivnih delcev, ki v posamezniku lahko povzročijo visoke doze, in ne zunanje sevanje. Območja kontaminacije so trakaste oblike, široka nekaj 10 kilometrov in dolga nekaj 100 kilometrov (npr. padec sovjetskega satelita Kosmos na kanadsko ozemlje). Zaradi neposredne kontaminacije z radioaktivnimi delci so ogroženi tudi nekateri prehrambni pridelki (sveža zelenjava, sadje).

Obseg dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči je odvisen od velikosti naselja in naseljenosti prizadetega območja v Vzhodno štajerski regiji. V regiji je nekaj območij z veliko koncentracijo prebivalstva, (gostota poseljenosti na km2) to so območja občin: Mestne občine Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Hoče-Slivnica, Duplek, Rače-Fram,…

V primeru nekontrolirane vrnitve satelita z radioaktivnimi snovmi se na vseh območjih, kjer je verjetno, da so deli satelita, aktivirajo zaščitni ukrepi, kot so zaklanjanje, radiološka zaščita, in dekontaminacija ljudi in vozil, ki prihajajo iz prizadetega območja. Na nekaterih območjih bi bila lahko nujna tudi evakuacija (tam, kjer je naselje), vendar ne bi bila obsežna.

Ob vseh navedenih nesrečah se za obveščanje javnosti uporabljajo osrednji in lokalni mediji ter druge krajevno običajne metode.

Načrt je prilagojen specifičnim potrebam in ogroženostim Vzhodno Štajerske regije, vključno z načrtom sprejema in oskrbe evakuiranih prebivalcev iz Posavske regije v primeru jedrske nesreče v NEK.