Na območju Maribora in okolice prav tako živijo kače, zato smo se pogovarjali z vodjo Kačofona, Grišo Planincem, herpetologom, ki je pojasnil, katere vrste lahko srečamo, kako jih prepoznamo in kako ravnati ob morebitnem srečanju ali ugrizu.

Katere kače živijo v Mariboru?

Na območju Maribora in okolice živi pet vrst kač: modras, belouška, kobranka, navadni gož in smokulja. Med njimi je edina strupenjača modras, zato je prav njegovo prepoznavanje za ljudi najpomembnejše.

Kot poudarja Planinc: »ob srečanju s kačo je z vidika varnosti predvsem pomembno razločevanje modrasa od drugih, človeku nenevarnih vrst.«

Modrasa prepoznamo razmeroma enostavno, in sicer po dveh značilnostih.

»Modrasa od drugih nenevarnih vrst hitro lahko ločimo po prifrknjenem rožičku na konici gobca in enojno vzdolžno temnejšo cik-cak progo na sredini hrbta,« pojasnjuje herpetolog.

Kako pogosti so ugrizi in kako nevarni so?

Na ravni Slovenije se po ocenah strokovnjaka letno primeri do približno ducat ali dva ugrizov strupenjač. Pri tem poudarja, da nima natančnih podatkov. Z njimi razpolaga Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, verjetno pa tudi pri njih niso evidentirani čisto vsi primeri.

Čeprav so posledice ugriza lahko resne, so smrtni primeri izjemno redki. »Lani je umrla starejša gospa, pred tem pa vsaj 30 let ni bilo dokumentiranega primera s smrtnim izidom, tudi po zaslugi ustrezne medicinske obravnave,« dodaja.

Kaj se zgodi v telesu po ugrizu modrasa?

Modras ima strupene žleze in strupni aparat, s katerim vbrizga toksine v tkivo. Na mestu ugriza pride do otekline zaradi razkrajanja celic in tkiv, poškodujejo se krvne žile, moteno je strjevanje krvi, znani pa so tudi nevrotoksični učinki. 
 
Kot pojasnjuje Planinc, se ob ugrizu lahko pojavljajo tudi sistemski znaki zastrupitve, kot so slabost, bruhanje, bolečina v trebuhu, težko dihanje, znojenje, znižanje krvnega tlaka, motnje ritma srca in izguba zavesti. Modrase v Mariboru najpogosteje najdemo na prisojnih pobočjih gričev na severnem obrobju mesta. Najraje si izbirajo kamnite, toplejše in nekoliko bolj sušnate življenjske prostore.

Nasveti za varne sprehode v naravi

Planinc poudarja, da je ključ do varnosti predvsem previdnost in spoštovanje naravnega okolja. Pri sprehajanju psov priporoča, da so ti venomer na povodcu in pod nadzorom lastnika.

Tudi ljudem svetuje hojo po urejenih in preglednih poteh. Med hojo je pomembno gledati kam stopamo in imeti ustrezno obutev – zaprti pohodniški čevlji nudijo dovoljšnjo zaščito pred ugrizom. Kot pravi sogovornik, do težav lahko pride, če ljudje z rokami segajo na nepregledna, zaraščena mesta ali ne da bi pred tem preverili sedejo ali se zleknejo v travo.

Kača se vedno umakne

Eden ključnih poudarkov Planinca je, da kače človeka ne napadajo.

»Kača ne bo nikoli napadla človeka ali psa. Brani se le v primeru, če se čuti ogroženo. Če ima možnost, se bo poskušala umakniti,« pojasnjuje.

Do ugriza pride praviloma le v primerih, ko se človek ali žival kači preveč približa ali nanjo nenamerno stopi. Če se ji ne približamo na razdaljo, krajšo od enega metra, zagotovo ne tvegamo ugriza. Navadno si bo kača, ko nas zazna, hitro začela iskati bližnje skrivališče. Zato je najpomembnejše prav to, da kačo pravočasno opazimo in ji pustimo čas za umik, saj so zaradi ogroženosti vse domorodne vrste zavarovane in jih je prepovedano namerno pobijati, poškodovati, vznemirjati ali odvzemati iz narave.