V Avli Jožeta Hudalesa, v prostorih Občine Lenart, bo danes (v četrtek) ob 18.00 uri otvoritev avtorske kiparske razstave uspešnega in večkrat nagrajenega umetnika z Zgornje Velke Leopolda Methansa. V kulturnem programu na otvoritvi razstave, poimenovane Zarjavela nostalgija, se bo na ksilofonu in marimbi predstavil Tai Kmetič, učenec 8. razreda Glasbene šole Lenart, na klavirju ga bo spremljala Zala Čuček Rojs.

Na razstavi bo na ogled 20 skulptur, povečini izdelanih iz starega, že uporabljenega železa (kovani deli bran, plugov in podobno). “Skulpture predstavljajo različne like (človeške figure v različnih pozah) in forme. Od večjih figur, kombiniranih z lesom, prevladujejo krogle. Uporabljal sem grobo obdelano železo, ki so ga kovači nekoč že prekovali,” nam je povedal avtor razstave.

Že izdelanim predmetom daje povsem nove dimenzije

Alen Krajnc, prof. likovne umetnosti, je o razstavi med drugim zapisal: “Dela, s katerimi se nam predstavlja, so raznolika tako po tehnološki plati kot po likovno izpovedni plati. Velika večina razstavljenih del je tako imenovanih sestavljenih plastik oziroma kipov, ki jih avtor zlaga v kompleksne stvaritve po princu ready mada oziroma že izdelanih predmetov, ki jih sestavlja v nove podobe ter jim daje povsem nove dimenzije kot je njihov prvotni namen. Pri tem z veliko mero tehnoloških spretnosti in poznavanja materialov predmete združuje v kiparske artefakte, ki so za ljubiteljsko sceno prava osvežitev.”

Krizanteme/Osebni arhiv

Razstavo, ki je bila pred tem na ogled v Pesnici, si bo v Lenartu mogoče ogledati do 28. februarja.

Leopold Methans je obrtnik – kamnosek, umetnik, pripovedovalec zgodb, predvsem pa ljubitelj kulturne dediščine Slovenskih goric. V Zgornjem Dražen Vrhu je prenovil nekdanjo gostilno in v njej uredil etnološko zbirko in umetniško galerijo. Rodil se je na Spodnji Velki v občini Šentilj, osnovno šolo končal na Zgornji Velki in nato poklicno gradbeno v Mariboru. Ob redni zaposlitvi se je ljubiteljsko ukvarjal z oblikovanjem gline, mavca in lesa. Nastajali so prvi lesorezi, prav tako replike kipov ter manjkajočih elementov pri obnovah sakralnih objektov. Vse pogosteje je posegal tudi po kamnu, kar je nato spremenilo njegovo poklicno pot, na kateri že več kot 20 let v lastnem kamnoseškem podjetju oblikuje kamen.