Vozniki ob glavni cesti Lenart – Trate – Cmurek ste zagotovo v Zgornjem Dražen Vrhu nedaleč od tamkajšnje avtobusne postaje opazili mogočno staro stavbo, v kateri je bila nekoč gostilna, danes pa je vsem znana kot Methansova hiša, v kateri sta urejeni etnološka zbirka in umetniška galerija. Poimenovana je po Leopoldu Methansu, obrtniku-kamnoseku, umetniku, pripovedovalcu zgodb, predvsem pa ljubitelju kulturne dediščine Slovenskih goric.

Methans, ki prihaja s Spodnje Velke v občini Šentilj, je zaključil poklicno gradbeno šolo v Mariboru in se nato ob redni zaposlitvi v bližnji tovarni ljubiteljsko ukvarjal z oblikovanjem gline, mavca in lesa. Nastajali so prvi lesorezi, replike kipov ter manjkajoči elementi pri obnovah sakralnih objektov. Vse pogosteje je posegal tudi po kamnu, kar je nato spremenilo njegovo poklicno pot, na kateri že več kot 20 let v lastnem kamnoseškem podjetju oblikuje kamen. Ves čas se je ljubiteljsko ukvarjal z zbiranjem in zapisovanjem kulturne dediščine Slovenskih goric. Na osnovi tega so nastale bogate zbirke posodja, orodij, pohištva, starih fotografij in literature, ki govorijo o iznajdljivosti in bogatem kulturnem življenju naših prednikov.

Hišo je povrnil v prvotno stanje

Leto 2005 predstavlja prelomnico v njegovem življenju, saj je takrat, potem ko je kupil prej omenjeno nekdanjo gostilno, začel preurejati skoraj 200 let staro hišo in jo v celoti namenil kulturi in kulturni dediščini. Hiša, v kateri so nekoč živeli bogati kmetje Holerji, po domače Štehanslovi, je bila zgrajena 1827. leta, v njej so bili gostilna, kovačija in žganjarna. “Po vojni so lastnike razlastili, ti so odšli v Avstrijo, hiša pa je prešla v last kmetijske zadruge. Tam je delovala kmetijska trgovina, nekaj časa gostilna, bila so tudi stanovanja. Ko sem pred dobrimi 15 leti kupil hišo, je bila ta v razsulu. Ker nisem želel, da popolnoma propade, sem se lotil obnove. Objekt sem želel vrniti v prvotno stanje. Tako smo morali zamenjati okna in vrata, v notranjosti smo opravili nekaj minimalnih posegov in prostore prebarvali z apnom. S staro opeko smo prekrili streho, ohranili pa smo masivne debele zidove, strope in ostrešje,” nam pojasni Methans.

V pritličju je galerijski prostor, namenjen za razstave, likovna, literarna in druga srečanja

V kletnih prostorih je naš sogovornik sprva želel urediti skupno vinoteko slovenskih vin. To idejo je nato opustil, vanjo postavil kamnite mize, prostor očistil, položil nove tlake. Zdaj je namenjena vinogradnikom, ki lahko v njej prek degustacij predstavijo svoja vina.

V pritličnih prostorih hiše, kjer je bilo nekoč stanovanje, je Methans uredil galerijski prostor, velik približno 50 kvadratnih metrov, v katerem se od leta 2008 naprej vrstijo likovne delavnice, razstave in literarna srečanja, na katerih gosti znane literate in likovne umetnike iz Slovenije in tujine. “Hitro po obnovi smo v galeriji gostili velik literarni dogodek Na pragu mojega sveta, ki se ga je udeležilo več kot 250 ljudi. Takrat je Tone Kuntner, katerega rojstna hiša se nahaja v bližini, predstavil svojo zbirko Moj svet. Ker so se predstavitve udeležili številni znani gostje, med njimi tudi Tone Partljič, je hiša hitro postala znana daleč naokoli. Na to temo je bila posneta tudi televizijska oddaja.” Sicer pa se je v teh prostorih zvrstilo tudi osem likovnih kolonij in več mednarodnih razstav z udeležbo umetnikov iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, … Ker je bil prostor kmalu premajhen, je galerijo razširil še v sosednjo sobo, kjer je bila nekoč sprejemnica z gostinskim pultom. “Sedaj v tem prostoru sprejemam obiskovalce. Teh je letno približno tisoč. Pojasnim jim zgodovino tega območja, pokažem jim še  knjige avtorjev, ki so pisali o teh krajih.” V galeriji med drugim naletimo na lončeno zidano peč, ki jo je Methans po delih našel na podstrešju. Manjkajoče dele je izdelal kar sam.

V galerijskem prostoru je trenutno na ogled Methansova kiparska razstava, poimenovana Zarjavela nostalgija, ki jo je podprla Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Pesnica. “V času kulturnega praznika je bila razstava na ogled v Pesnici, sedaj je v moji galeriji, kjer si jo je ogledalo še veliko obiskovalcev.”

Skozi hodnik je spontano nastala pešpot

Največja posebnost Methansove hiše je hodnik, kjer so na stenah nameščene fotografije v povezavi z Marijo Snežno (Zgornjo Velko), gradovi na Tratah, z osebnostmi, ki so zaznamovale tiste kraje. Najdemo tudi fotografije resničnih knjižnih junakov iz tistih krajev. Te Methans obiskovalcem tudi predstavi. Zanimivost tega hodnika, ki v najožjem delu meri vsaj tri metre, v dolžino pa 12 metrov, je v tem, da je služil kot pešpot, ki je bila speljana kar skozi hišo. “Po vojni, ko so v hiši uredili kmetijsko trgovino in stanovanja, je skozi hodnik spontano nastala pešpot, saj so bila oboja vrata neprestano odprta. Iz smeri Lokavca so ljudje v Dražen Vrh po vsakdanjih opravkih, tudi z motikami na polje, hodili kar skozi hišo. Spomnim se, da so še prvo leto, ko sem kupil hišo, domačini skozi ta hodnik do bližnje kapele nesli k blagoslovu velikonočne jedi.”

Posebnost etnološke zbirke posode Slovenskih goric je pripomoček za stiskanje olja

Ko se povzpnemo po stopnicah, se nam odpre pogled na razstavljeno leseno orodje in posodo, ki so jo izdelali domači mojstri, in je bila nepogrešljiva v vsaki kmečki hiši. “Tovrstne predmete sem zbiral, tudi iz kosovnih odpadov, že od majhnega, tako da sem v zgornjem nadstropju uredil etnološko zbirko posode Slovenskih goric. To obiskovalcem, zlasti skupinam osnovnošolcev, vedno predstavljam skozi hrano; omenim polnozrnati kruh, obrano mleko, … žrmlje, ki nadomeščajo današnje sodobne aparate in podobno. Naj povem, da sem našel in rešil precej zanimivih predmetov, med njimi posebej izstopa doma izdelan pripomoček za stiskanje olja.”

“Namreč, po vojni, ko je država zahtevala obvezno oddajo, so ljudje inovativno razmišljali o tem, kako čimveč pridelka obdržati. Tako je oblast med drugim tudi vedela, koliko olja so ljudje izdelali v oljarni. Zato so izdelali leseni koš, okovan z obroči, s pomočjo katerega so olje stiskali doma, na vinogradniških prešah.” 

V prvem nadstropju naletimo še na urejeno spalnico z zakonsko posteljo in garderobno omaro, ki je bilo nekdaj v lasti Methansove mame, na družinske fotografije, šivalne stroje, okvirje slik, … Po celotni hiši sicer najdemo okoli tisoč različnih predmetov.

Sodeloval je na več državnih tematskih razstavah Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti

Od leta 2008 je Leopold Methans član Likovne sekcije KUD Gabrijel Kolbič z Zgornje Velke. V tistem času je začel z aktivnejšim delovanjem na področju ljubiteljske likovne umetnosti. Istega leta ga je mag. umetnosti Saša Bezjak povabila na mednarodni kiparski simpozij Kamni prijateljstva v Bruchsal v Nemčijo. Skulptura, ki sta jo ustvarila, stoji na trgu prijateljstva tega pobratenega mesta z Gornjo Radgono. Preobrat na njegovi ustvarjalni poti je pomenila včlenitev v Likovno društvo Gornja Radgona, kjer mu je kvalitetno in strokovno delo mentorjev prineslo prve uspehe. Sodeloval je na večini društvenih razstav ter razpisih, na katerih so člani likovnega društva organizirano sodelovali v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. Prav tako je samostojno razstavljal v Sloveniji in na Hrvaškem, je avtor ali soavtor nekaj javnih skulptur: Bruchsal v Nemčiji, v Lenartu, Voličini, Jurovskem Dolu, Šentilju (ob 170-letnici prvega prihoda vlaka v Šentilj in obletnici osamosvojitve), … Redno sodeluje na izboru za zlato paleto Zveze likovnih društev Slovenije, za kar je do sedaj dobil nekaj certifikatov za kvalitetno likovno delo, v letu 2016 pa tudi zlato ter v letih 2017 in 2018 srebrno paleto zveze. V letih 2014, 2016, 2018, 2020 in 2022 je bilo njegovo kiparsko delo izbrano za državno tematsko razstavo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Ogledi Methansove hiše so mogoči po predhodnem dogovoru. Leopold Methans je dosegljiv na telefonski številki 041 916 316 oziroma prek maila [email protected]. Na voljo je tudi Facebook profil.