Pot do uspešne kariere se lahko začne precej bližje, kot si predstavljamo – tudi v šolskih klopeh. Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem (SŠGT) Maribor so danes, 10. novembra, na srečanju z naslovom Od šolskih klopi na SŠGT do bleščeče kariere predstavili zgodbe nekdanjih dijakov, ki so se uveljavili v gostinstvu, turizmu in podjetništvu. Posebna gostja dogodka je bila Gabriela Filca, mlada chefinja restavracije Nebo z Michelinovo zvezdico v hotelu Hilton Rijeka Costabella Beach Resort & Spa.

Pri 13 letih je vedela, kaj želi postati

Gabriela Filca je dijakom razkrila, da je že pri trinajstih letih sanjala o tem, da bo nekoč vodila kuhinjo. Čeprav je imela jasno zastavljen cilj, si takrat ni predstavljala, da jo bo poklicna pot pripeljala do Michelinove restavracije. Danes poudarja, da za uspeh ni dovolj zgolj kuharsko znanje, temveč so potrebni tudi ustvarjalnost, vztrajnost in ekipa, ki verjame v skupno vizijo.

»Vsak dan pridem do meja svojih zmogljivosti, vendar nadaljujem. Iz dneva v dan rastem in za to sem najbolj hvaležna,« je dejala chefinja, ki ji že tri leta uspeva ohranjati visoke standarde restavracije.

[[image_5_article_94393]]

Ob tem je poudarila, da ji je veliko dala tudi družina, v kateri je odraščala ob pridelovanju zelenjave in razvila spoštovanje do sestavin. Prav povezovanje kulinarike z lastnimi koreninami ostaja pomemben del njenega ustvarjanja.

Njeno delo trenutno od blizu spoznava tudi dijak mariborske šole Loren, ki v restavraciji Nebo opravlja praktično usposabljanje. Izkušnja mu je dala dodatno motivacijo za nadaljevanje kuharske poti, hkrati pa ga spodbudila k razmišljanju o pomenu domače kulinarike.

»Mogoče se premalo zavedamo, kaj imamo tukaj in katere dobrote ponuja slovenska kulinarika,« je poudaril dijak, ki svojo prihodnost vse bolj vidi prav v kuharstvu.

[[image_4_article_94393]]

Uspeh ni vedno odvisen od šolskih ocen

Da poklicna pot ni nujno ravna in brez ovir, je s svojo zgodbo pokazala Doris Urbančič Windisch, nekdanja dijakinja SŠGT Maribor, pozneje direktorica Zavoda za turizem Maribor, danes pa vodja sektorja za razvoj turizma na državni ravni.

[[image_3_article_94393]]

Spomnila se je, da zaradi slabših ocen v srednji šoli sprva ni verjela v svoje sposobnosti in se je namesto za nadaljnji študij odločila za zaposlitev v turistični agenciji. Šele pozitivne izkušnje pri delu z gosti so jo prepričale, da ima znanje in sposobnosti za nadaljnje izobraževanje. Pozneje je študij nadaljevala vse do magisterija.

»Ni zmeraj ocena merilo vašega znanja. Sami sebi zaupajte, verjemite v svoje znanje, ne obupajte in vztrajajte,« je svetovala mladim.

O svoji poti sta spregovorila tudi nekdanja dijaka Magdalena Pec, podjetnica, povezana s Hišo kruha in Bistrojem Slovenka, ter Matic Greif, ki je družinsko vinogradniško tradicijo nadgradil z znanjem o vinu in strežbi. Oba sta poudarila pomen praktičnega pouka, tekmovanj in podpore učiteljev pri razvijanju poklicnih interesov.

Nekdanji dijak in danes učitelj praktičnega pouka Rok Smonkar pa je opozoril, da uspeh v gostinstvu zahteva tudi potrpežljivost. Po njegovem mnenju mladi pogosto pričakujejo hitre rezultate, vendar je treba v znanje in izkušnje vlagati več let.

Zanimanje za gostinske poklice raste, dijaki izkušnje nabirajo po svetu

Kot je pojasnila ravnateljica SŠGT Maribor Sonja Porekar Petelin, šolo trenutno obiskujejo 503 dijaki, v zadnjih dveh letih pa beležijo opazen porast vpisa. Zanimanje narašča tako za gostinske kot turistične programe, pri čemer se za praktično usmerjeno izobraževanje odločajo tudi učenci z zelo dobrim učnim uspehom. Pomemben del izobraževanja predstavljajo gostovanja priznanih strokovnjakov. Gabriela Filca je tako ob obisku Maribora izvedla delavnice za dijake, na dodatno delavnico pa so povabili tudi lokalne gostince.

[[image_1_article_94393]]

»Dejansko delodajalci pogledajo spričevala in reference, ki jih dijaki prinesejo s seboj,« je pojasnila ravnateljica. Ocenjuje, da dodatna praktična znanja in izkušnje mladim prinašajo prednost pri vstopu na trg dela.

Šola dijakom omogoča tudi pridobivanje izkušenj v tujini. Po besedah koordinatorja projektov Erasmus Grege Frangeža je bilo v preteklem letu v različne mednarodne aktivnosti vključenih približno 60 dijakov. Med destinacijami, kamor odhajajo, so Grčija, Hrvaška in Tenerife, letos pa so prvič obiskali tudi Islandijo.

[[image_2_article_94393]]

Frangež opaža, da se dijaki iz tujine vračajo samostojnejši in samozavestnejši, nekateri pa že med opravljanjem prakse dobijo ponudbe za nadaljnje delo.