V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor je bil današnji dan še posebej slovesen. Kar dva dolgoletna krvodajalca sta namreč dosegla izjemen mejnik – svojo kri sta darovala že stotič. Med viteze krvodajalstva sta bila simbolično sprejeta Branko Ferk iz Vidma pri Ptuju in Delija Šaćiri iz Maribora, ki s svojo predanostjo že desetletja pomagata reševati življenja.
Sto darovanj, sto priložnosti za pomoč
V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor poudarjajo, da so takšni jubileji izjemni in navdihujoči. Vodja procesa zbiranja krvi Biserka Dvoršič, dr. med., je ob tej priložnosti izpostavila pomen rednega darovanja krvi in zvestobe krvodajalcev.
»Danes smo ponovno skupaj ob posebnem dogodku. Med viteze krvodajalce sprejemamo posameznike, ki so kri darovali že stokrat. To je izjemen dosežek in velika pomoč zdravstvenemu sistemu,« je dejala.
Ob tem je opozorila, da se bližajo poletni meseci, ko so zaloge krvi tradicionalno bolj na preizkušnji. Čeprav so trenutno zadovoljive, dopusti in potovanja pogosto povzročijo upad števila darovalcev.
»Potrebe po krvi ostajajo skozi vse leto približno enake. Zato vabimo vse zdrave posameznike, da si vzamejo čas in se odzovejo na krvodajalske akcije,« je poudarila.
V severovzhodni Sloveniji za nemoteno oskrbo bolnišnic vsak teden potrebujejo približno 300 krvodajalcev. Terenske krvodajalske akcije in odvzemi krvi potekajo redno, tudi v poletnem času.
Humanost, ki traja že štiri desetletja
Branko Ferk je kri prvič daroval aprila leta 1986. Njegova motivacija ostaja enaka kot pred štiridesetimi leti – pomagati ljudem, ki kri potrebujejo.
»To je nekaj humanitarnega. Vedno sem razmišljal, da lahko s tem nekomu pomagaš,« pravi.
V vseh letih darovanja krvi sam ali njegovi najbližji krvi niso potrebovali, se je pa z njeno pomembnostjo srečal v širši družini, ko je transfuzijo potreboval sin njegove sestrične.
Čeprav je dosegel že stoto darovanje, se ne namerava ustaviti. »Dokler bom zdrav in bom lahko daroval kri, bom prihajal,« pove odločno.
[[image_1_article_89761]]
Prepričan je, da večino rednih krvodajalcev vodi predvsem želja pomagati, ne pa morebitne ugodnosti ali finančne spodbude.
»Nikoli nisem hodil darovat krvi zaradi denarja. Največ pomeni občutek, da si nekomu pomagal.«
Začetek v vojski, zvestoba vse življenje
Tudi Delija Šaćiri se svoje prve krvodajalske izkušnje spominja iz mladosti, ko je kri začel darovati med služenjem vojaškega roka. Navada se je nato spremenila v življenjsko poslanstvo.
»Vedno sem daroval kri. To je nekaj humanega in pomembnega za družbo,« poudarja.
[[image_2_article_89761]]
Posebej ga skrbi, kako spodbuditi mlajše generacije k rednemu darovanju. »Mlade bi bilo treba že v srednjih šolah navajati na pomen krvodajalstva. Vsakdo se lahko znajde v položaju, ko bo kri potreboval sam ali kdo od njegovih bližnjih.«
Ob tem opozarja tudi na vlogo delodajalcev. Po njegovem mnenju bi morali zaposlene, ki darujejo kri, pri tem bolj podpirati in jim omogočiti čas za sodelovanje v krvodajalskih akcijah.
Poletje prinaša večje izzive
Čeprav so trenutne zaloge krvi v UKC Maribor stabilne, zdravstveni delavci opozarjajo, da se v poletnih mesecih pogosto zmanjša število darovalcev. Potrebe bolnikov pa ostajajo nespremenjene.
