Majsko drevo tradicionalno postavljajo v vaseh in tudi mestih, običajno na glavnem trgu ali v parku. Drevo je okrašeno z različnimi barvnimi trakovi, venci iz cvetja in listja ter drugimi okraski. Pogosto se na vrh drevesa namesti tudi zelen venček ali zastavica.
Običajno se majsko drevo postavi na prvi maj, ki je mednarodni praznik dela, in ostane postavljeno do konca meseca. Ponekod pa ga postavijo že dan prej. Tradicija veleva, da drevo ostane postavljeno celotno pomladno obdobje.
Več kot 100-letna tradicija v Gančanih
Posebna več kot 100-letna tradicija postavljanja mlaja je tudi v občini Beltinci, točneje v Gančanih. Tam majsko drevo postavljajo vsi, ki so ali bodo v tem letu dopolnili 18 let. Pred postavitvijo pa po vasi nosijo smrekov vrh s papirnatim okrasjem in ga pritrdijo na mlaj, ki ga postavijo na nogometni stadion.
Običaja so se domislili štirje fantje, ki so se srečno vrnili iz prve svetovne vojne, in na predvečer prvega maja naskrivaj postavili drog z okrašeno brezovo krošnjo. Odtlej je priprava in postavljanje mlaja naloga rekrutov, tistih, ki so v določenem letu postali polnoletni.
Zgodovina drevesa
Majsko drevo ima korenine v poganskih običajih, ki so se ohranili skozi stoletja in so se z različnimi prilagoditvami prenesli v sodobno dobo. Gre za simbol prebujanja narave in obnovljivega življenja, ki se kaže v svežem zelenju in cvetočih rožah.
Poleg tega pa majsko drevo predstavlja tudi simbol skupnosti in povezanosti med ljudmi. Tradicija postavljanja drevesa namreč spodbuja skupinsko delovanje in sodelovanje ter krepi občutek pripadnosti in enotnosti.
Majsko drevo ima tudi regionalne razlike, saj se različne skupnosti lahko odločijo za različne vrste dreves, kot so na primer jelke, lipove veje ali leske. V nekaterih krajih pa se drevo postavi tudi v spomin na pomembne zgodovinske dogodke ali osebnosti.
Kljub temu, da se tradicija postavljanja majskih dreves ohranja že več stoletij, ostaja še vedno pomemben del naše kulturne dediščine in simbol prebujanja narave ter povezanosti med ljudmi.
