V Krajevni skupnosti Limbuš, natančneje ob Blažovnici, so danes predstavili nov pločnik in cesto, ki bo krajanom omogočila boljšo in predvsem varnejšo pot. V sklopu del je bila izvedena rekonstrukcija ceste, ureditev nove javne razsvetljave in meteorne kanalizacije. Projekt predstavlja pomembno in potrebno ureditev, ki bo bistveno prispevala k večji prometni varnosti, predvsem pešcev in drugih ranljivejših udeležencev v prometu, ter izboljšala dostopnost, mobilnost in kakovost vsakdanjega življenja krajanov.

Za krajane Limbuša več kot le gradbeni projekt

Slovesno odprtje je potekalo v parku ob Blažovnici. Med številnimi krajani sta se dogodka udeležila tudi župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič in podžupanja Davorka Pregl. Predsednik Krajevne skupnosti Limbuš Andrej Šauperl je uvodoma izrazil veselje, da so krajani Limbuša dobili rekonstruirano cesto ob Blažovnici, ki ne predstavlja le asfalta, betona in svetilk, temveč omogoča večjo varnost in pot do soseda.

»Zato je njena prenova in obnova veliko več kot le gradbeni projekt: pomeni večjo varnost za vse, več udobja in kakovostno vsakdanje življenje v našem okolju. Za nami je naložba, vredna okrog dva milijona evrov, ki je Limbušu prinesla vidne spremembe – obnovljen oporni zid potoka Blažovnica in zgrajen nov most, zagotovljeni varnost ceste in zaščita pred visokimi vodami,« je dejal Šauperl. 

Od središča Limbuša do križišča z Limbuško grabo so krajani dobili tudi nov pločnik, ki pomeni varno pot predvsem za otroke in starejše krajane, pa tudi za vse, ki hodijo peš, bodisi po opravkih bodisi na sprehod. Pred kratkim zgrajeni kanalizaciji so se pridružili še urejeno meteorno odvodnjavanje, nova cestna razsvetljava ter širša in varnejša asfaltna prevleka. Nadaljuje se tudi gradnja manjkajočih delov kanalizacije, s čimer bo dokončana infrastruktura, ki so jo krajani Limbuša čakali 40 let. Ob tem se je Šauperl zahvalil vsem, ki so sodelovali pri projektu, še posebej Alojzu Kranerju, ki je s svojimi izkušnjami pomagal vsakodnevno.

Mestna občina je močna samo toliko, kolikor je močna vsaka krajevna skupnost in mestna četrt

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je v svojem govoru naštel številne realizirane projekte, ob tem pa poudaril, da je mestna občina lahko močna samo toliko, kolikor je močna vsaka krajevna skupnost in mestna četrt. Arsenovič se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k realizaciji projekta, ki bo krajanom Limbuša omogočil varnost in dostop do ustanov. Zahvalil se je tudi Šauperlu in Kranerju za zaupanje in sodelovanje.

[[image_1_article_94354]]

Župan obenem upa, da bo njegov naslednik v prihodnjem mandatu prepoznal razvojni potencial in nadaljeval gradnjo poti do Meranovega, za katerega meni, da je speči potencial, ki bi moral dobiti dodano vrednost in omogočati nadaljnji razvoj Limbuša.

Limbuš se razvija kot historično jedro Maribora

Župan Arsenovič je izjavil tudi, da se Limbuš skorajda razvija kot historično jedro Maribora, zato ga veseli, da so s pomočjo jasno izraženih potreb v krajevni skupnosti uspeli izvesti prepotrebno investicijo, ki bi morala biti izvedena že zdavnaj. Ob tem upa, da bo realizacija današnjega projekta pomenila začetek nove poti:

»Govorimo o primarni varnosti, dostopu s kolesi, pešci, plus še seveda vsa infrastruktura. Če se malo pošalim: Do Vnukca smo prišli 1,2 kilometra, manjka nam še 2,5 kilometra do ene izmed velikih mariborskih, ne dovolj izraženih identitet, Meranovega.«

Upanje, da se bo nadaljevala pot razvoja

Arsenovič je poudaril, da je bilo za takšne projekte, kot je današnji, težko najti vire financiranja, saj so v zadnjih osmih letih investirali približno 300 milijonov evrov, vse te investicije pa kažejo pozitivne učinke. Ob tem se je na kratko dotaknil tudi prihajajočih volitev:

»Prava pot je pot razvoja in upam, da se bo zdaj v tej volilni kampanji skristaliziralo, kdo je v resnici politično neodvisen, finančno neodvisen in bo lahko smelo sprejemal odločitve, pa ne zato, ker se bo bal za svojo plačo, ampak ker bo res želel mestu nekaj dobrega narediti.«

Župan, ki se po osmih letih poslavlja s funkcije, je dodal še, da sta iz sedanje perspektive ostala le še dva večja projekta, medtem ko se drugi, kot denimo prenova Ljubljanske ulice in parka ob Pekrskem potoku, že izvajajo. Celotna vrednost investicije znaša približno dva milijona evrov, z njo pa krajani niso dobili le večje varnosti, temveč tudi boljšo vključenost urbanega dela Limbuša.

V osmih letih je Limbuš pridobil ogromno

Predsednik Krajevne skupnosti Limbuš Andrej Šauperl je poudaril, da se je z realizacijo projekta končno poravnal moralni dolg iz preteklosti, saj je bilo precej zadev nedokončanih:

»V teh osmih letih je Limbuš res neverjetno veliko pridobil, predvsem na komunalnem področju, kjer je bil kot mariborska periferija nekaj časa kar precej zapostavljen. Zakaj dolg? Pred približno 40 leti smo v Limbušu imeli dva samoprispevka, takrat se je pač tako delalo. S temi samoprispevki so se določene stvari naredile, nikoli pa ni bilo vse dokončano. Recimo kanalizacija, cestna razsvetljava, ceste. Trajalo je dolga leta in veliko energije je bilo treba vložiti v to, da danes dejansko stojimo tukaj na tej cesti, da imamo urejen zaselek ob železnici, prenovljeno kanalizacijo, vodovod, asfalt in novo cestno razsvetljavo.«

[[image_2_article_94354]]

Novi pločnik in širša cesta sta bila dolgo pričakovana, kar bo še posebej dobrodošlo pozimi, ko je bilo zaradi pluženja precej težav. Šauperl si želi podobnega sodelovanja tudi z bodočim županom Maribora, saj je ostalo še veliko stvari, ki jih je treba urediti. Ena izmed njih je cesta do Meranovega, med preostalimi nerešenimi projekti pa je Šauperl izpostavil dokončanje asfaltiranja ceste do železniške postaje ter obnovo železnice Maribor–Ruše.

Projekt je trajal eno leto

Častni krajan Limbuša in član odbora za komunalne in gospodarske javne službe Mestne občine Maribor Alojz Kraner je nad projektom bdel vsak dan, zato je dobro poznal problematiko te ceste. Kot največji izziv pri gradnji je izpostavil naselje, kamor se je priselilo 200 novih prebivalcev, s tem pa so nastale nove potrebe po pločniku, ki bi zagotovil varnost otrok. V preteklosti je večkrat opozarjal na nevarnosti, ki so bile prisotne v Limbušu:

»Vedno sem se boril za Limbušane. Mi smo del Maribora in če bi se vsak tako boril, kot sem se jaz, recimo, ali pa mi tukaj v Krajevni skupnosti Limbuš za svoj kraj, verjamem, da bi bilo v Mariboru narejenega še več. Tako da smo zelo srečni.«

[[image_3_article_94354]]

Tudi Kraner upa, da bi se uredila pot do Meranovega, vendar pa si ob tem želi več sodelovanja s strani Fakultete za kmetijstvo, ki po njegovih besedah ne sodeluje dovolj s krajevno skupnostjo.