FOTO: Starejši par živi na avtobusni postaji, društva poudarjajo, da ne gre za klasično brezdomstvo

Pred nekaj meseci smo poročali o družini, ki živi na avtobusni postaji. Za Maribor24.si so tedaj na Policijski upravi Maribor pojasnili, da gre za državljane Republike Slovenije, dve ženski in  moškega, ki imajo veljaven naslov stalnega prebivališča na Danskem, BiH in v Republiki Sloveniji. Vsi imajo tudi veljavne osebne dokumente Republike Slovenije.

Slika, ki je nastala pred nekaj meseci.

»Živa umirata na avtobusni postaji v Mariboru«

Na družabnih omrežjih je znova zaokrožila fotografija, posneta 23. decembra ob 17. uri ob njej pa pripis: »Živa umirata na avtobusni postaji v Mariboru. Že nekaj mesecev se starejša gospa in gospod premikata med železniško in avtobusno postajo. Živa umirata! Vsa trda sta od neprestanega sedenja, premražena … Na prepihu! Kako je to možno, da jima nobeden ne pomaga?«

Družine ni bilo več mesecev. Svoje pravice naj bi dobro poznali

Na ponovno delitev fotografij omenjene družine so se odzvali tudi v društvu Humanitarček, kjer so zapisali: »Par poznamo. Tudi še tretjo vključeno osebo – ja, nista sama. Od marca. Pa ne samo mi, vsaj se 4 NVO. Plus RK. Karitas. Cel kup hostlov, kup medicinskega osebja. Ni ga bilo mariborskega društva, ki se ne bi vključil.«

Dejstvo je, da je to težavo želelo rešili več društev, tudi Center za socialno delo. S strank Karitasa so bili ponujeni topli obroki, ki so jih zavračali.

Obrnili smo se na njih za še več informacij. V društvu Humanitarček so nam povedali, da so čez poletje izginili iz postaje. »Dejstvo je, da je to težavo želelo rešili več društev, tudi Center za socialno delo. S strank Karitasa so bili ponujeni topli obroki, ki so jih zavračali. Sami smo jih nato uredili bone za prehrano v Restavraciji Spar, saj niso želeli v javno kuhinjo. Slednji niso bili uporabljeni. Ravno tako jim je bila že spomladi omogočena namestitev v zavetišču, kjer bi lahko prebivali vsi trije. Ponujena je bila tudi namestitev v hostlu, da bi jim zagotovili dostojno bivanje, saj se z zavetiščem niso strinjali.«

Ne gre za klasično brezdomstvo

Že spomladi so uredili prevoz v Avstrijo, pa ga je družina zavrnila. Nato so si želeli na Dansko. Ko so jim ponudili to možnost, so zavrnili tudi slednjega. »Nikakor ne drži informacija, da so vseskozi in več mesecev na avtobusni postaji, saj jih ni bilo od poletja. Občasno se pojavijo za kakšen dan. Že iz same objavljene slike je razvidno, da ne gre za klasično večmesečno brezdomstvo na ulici, saj so odeje ciste, vse, kar imajo s seboj, je v urejenih vrečkah. Gospod je urejen.«

Gre za njihov način življenja

Poudarjajo, da pomoči ne želijo. Hrana, ki jo dobijo pa žal konča v smeteh. Gre za njihov način življenja. »Napačno je mišljenje, da so brez vseh sredstev. Veliko ljudi nas v zadnjih dneh sprašuje, zakaj se jima ne uredi dom starejših, a naj poudarimo, da sploh ne gre za toliko stari osebi. Hkrati ni nobene zdravstvene indikacije za odvzem opravilne sposobnosti.«

Niso vsi motivi iskreni

»Prosjačenje ni prepovedano v naši državi in sami se tega zelo dobro zavedajo. Žal pa zbudi par več empatije kot mlad moški, ki prosjači na vogalu Glavnega trga. In tudi največji idealisti moramo kdaj priznati, da niso vsi motivi iskreni,« še nam povedo v Humanitarčku.

»V kolikor ima še kdo idejo, kako pomagati, je vabljen, da jih predlaga. Zdi se nam skrajno sprevrženo, da je nekdo izrabil to sliko in to zgodbo, za napad na NVO na božični večer.«