Na sedežu podjetja Dravske elektrarne Maribor (DEM) je potekal dogodek ob podpisu pogodbe o sofinanciranju projekta sončne elektrarne na zaprtem odlagališču odpadkov Pobrežje (SE ZOOP) v Mariboru.
Degradirano območje bodo popolnoma preobrazili
Kot je uvodoma izpostavil generalni direktor DEM, Andrej Tumpej, gre za projekt, ki predstavlja enega vidnejših primerov preobrazbe degradiranih območij v objekte za proizvodnjo obnovljive električne energije. Ob tem je dodal, da je posebna vrednost omenjenega projekta prav njegova lokacija. "Sončna elektrarna je na zaprtem odlagališču nenevarnih odpadkov, ki je potreben sanacije. Ta prostor sredi Maribora sedaj nima nobene dodatne funkcije. Prav sončna elektrarna pa nam bo dala to razvojno funkcijo in na nek način trajnostni razvoj," je razložil.
Projekt SE ZOOP bo sofinanciran iz sredstev Sklada za modernizacijo Republike Slovenije in je trenutno v fazi izbora izvajalcev, ki poteka v skladu z Zakonom o javnem naročanju.
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je razložil, da s tem podpisom v bistvu žanjejo rezultat dela, ki se je začelo že konec leta 2022. Takrat so namreč v Sloveniji identificirali več kot 63 zaprtih odlagališč nenevarnih odpadkov, kjer so bile ogromne administrativne prepovedi. Ob tem je dodal, da so na ministrstvu leta 2024 zagotovili skoraj 350 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev "in ravno ta podpis sofinancerske pogodbe je prvi podpis, kjer bomo tovrstna sredstva koristili," je pokomentiral.
[[image_2_article_86146]]
[[image_6_article_86146]]
Prve kilovatne ure naj bi v omrežje stekle poleti 2027
Kot je v nadaljevanju pojasnil direktor Tumpej pa se gradnja same elektrarne ne more začeti brez predhodne ureditve terena. Na lokacijo bodo morali prepeljati približno 80 tisoč kubičnih metrov dodatne zemljine, s katero bodo poravnali površino zaprtega odlagališča in uredili ustrezen odvod padavinskih voda. Kasneje bodo na urejen teren položili temelje, na katerih bo stalo kar 17.000 sončnih panelov.
Začetek gradnje načrtujejo v prvi polovici tega leta in zaključek v letu 2027. Življenjska doba elektrarne je sicer predvidena na 30 let, prve kilovatne ure pa naj bi v omrežje stekle junija ali julija prihodnje leto.
[[image_3_article_86146]]
Elektrarna bo sicer imela moč nekaj pod 10 MW in bo letno proizvedla približno 12 GW ur električne energije. To zadošča za oskrbo približno 3.000 do 4.000 povprečnih gospodinjstev letno. "S tem projektom bomo kar nekajkrat povečali našo trenutno proizvodnjo iz sončnih virov," je poudaril direktor DEM.
[[image_7_article_86146]]
Korist za lokalno prebivalstvo
Projekt pa poleg tega, po besedah generalnega direktorja HSE dr. Tomaža Štoklja, prinaša tudi neposredne koristi tudi Mestni občini Maribor. Poleg tega, da bo investitor v celoti pokril stroške sanacije odlagališča, ki sicer ne bi bila majhen proračunski zalogaj, je občina od podjetja prejela tudi najemnino. Minister Kumer pa je ob tem izpostavil, da s tem projektom zaprtemu odlagališču dajejo tudi razvojni smisel. "Gre za več kot 12 milijonov evrov razvojnih sredstev (za skupno dva projekta), ki bodo v tej regiji naslednja tri desetletja zagotavljala vir čiste domače energije," je povzel.
[[image_4_article_86146]]
Skupna vrednost te investicije je po investicijskem planu ocenjena na približno 9,6 milijona evrov, pri čemer bo do nekaj manj kot 4 milijone evrov sredstev zagotovljenih iz Sklada za modernizacijo Republike Slovenije, preostali del pa bo financirala družba DEM.
Direktor DEM je razložil tudi, da pride na to območje kablovod iz RTP Dobrava, ki bo služil za novo transformatorsko postajo, ki bo zgrajena na pobrežju. "Tukaj se širi razvojni potencial, saj na tej lokaciji primankuje moči v elektroenergetskem in distribucijskem omrežju. V nekaj letih bo ta kablovod koristen tudi za ostale porabnike na tem območju," je pojasnil.
[[image_1_article_86146]]
Ob vprašanju morebitnega vpliva sončnih panelov na povišanje temperature v okolici pa je pojasnil, da so prav v ta namen izdelali konkretne strokovne študije, ki morebitne negativne vplive zavračajo. Projekt namreč predvideva vzpostavitev obsežnega zelenega pasu okoli celotne elektrarne, ki ga bodo dodatno razširili. "Projekt ima izključno pozitivne učinke, saj s seboj prinaša nujno in dokončno sanacijo odlagališča, ki bi bila sicer za občino le velik strošek brez dodane razvojne vrednosti," je zaključil Tumpej.
[[image_8_article_86146]]
