Potovanja v oddaljene kraje so lahko odličen pobeg na morje in sonce, vendar pa se pogosto lahko skrivajo tudi temne plati. Ena izmed teh je tudi okužba s smrtonosno boleznijo malarijo, ki jo ponavadi najdemo prav v bolj oddaljenih in eksotičnih krajih. V UKC Ljubljana so v kratkem času zaznali izrazit porast primerov malarije, eden od bolnikov pa je zaradi zapletov umrl.

Malarija je izjemno nevarna

Malarija velja za eno izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu, za približno 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi v tropskem in subtropskem pasu, pa je vsakdanja realnost. V Sloveniji se malarija praviloma pojavi pri potnikih, ki se okuženi vrnejo domov. Kot poročajo Slovenske novice, so v tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V začetku leta so tako zabeležili pretresljiv skok pogostosti te okužbe, en bolnik je zaradi zapletov januarja celo umrl.

Prva smrtna žrtev v zadnjih 30 letih

Infektologinja doc. dr. Tadeja Kotar iz UKC Ljubljana je za Slovenske novice dejala, da so v nekaj tednih zdravili kar pet obolelih, kar presega običajno dinamiko bolezni. Ena oseba je zaradi zapletov umrla, kar je prvi primer v Sloveniji v zadnjih 30 letih, da je nekdo zaradi malarije umrl.

Številke so ponavadi manjše

Običajno sicer na leto zdravijo od sedem do deset bolnikov z malarijo. Od petih sprejetih bolnikov letos so imeli trije hud potek bolezni, kar pomeni, da so potrebovali zdravljenje na oddelku za intenzivno terapijo – bili so namreč življenjsko ogroženi. Med njimi na srečo ni bilo otrok.

Pokojna oseba ni prišla iz Zanzibarja

V UKC Ljubljana zaradi varovanja osebnih podatkov podrobnosti o umrlem ne razkrivajo, a podatki NIJZ kažejo, da so letos okuženi komarji pičili slovenske potnike, ki so bili na potovanju v Ruandi, na Zanzibarju in v Tanzaniji. Neuradno naj pokojna oseba ne bi prišla iz Zanzibarja, od koder sicer prihaja večina letošnjih primerov.

Malarija ni izkoreninjena

Porast bolnikov z malarijo je povezan predvsem s tem, da Slovenci to bolezen pogosto podcenjujejo ali pa menijo, da je ni več. Čeprav so denimo na Zanzibarju v zadnjih letih storili ogromno za zmanjšanje širjenja te bolezni, pa se je po covidu povečalo število turistov in turističnih delavcev iz Tanzanije, kar je vodilo do več izbruhov te boelzni v letu 2023 in 2024.

Vsak simptom je lahko alarm

Čeprav popotniki na lepe in oddaljene destinacije razmišljajo le o oddihu, pa je vendarle potrebno jemati antimalarike. Potniki namreč pogosto verjamejo na besedo drugim, ki okužbe niso dobili, ter da ni razloga za skrb. Po vrnitvi s potovanja je zato izjemno pomembno vedeti, da je vsak sumljiv simptom lahko alarm. Začetni znaki malarije so namreč zelo podobni gripi, saj se prične z visoko vročino, glavobolom, slabostjo, bolečinami v mišicah, utrujenostjo, včasih tudi prebavnimi težavami. Simptomi se najpogosteje pojavijo v enem do dveh mesecih po vrnitvi, lahko pa tudi precej pozneje, kar predstavlja še dodatno težavo, saj noben več ne pomisli na možnost okužbe z malarijo.