Akcijo organizirajo Študentski svet Univerze v Mariboru, Območno združenje Rdečega križa Maribor in Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor.
Že zjutraj je bila vrsta študentov
Kot je pojasnila Biserka Dvoršič, dr. med., vodja procesa zbiranja krvi CTM UKC Maribor, so letos zelo zadovoljni. "Že takoj zjutraj, ko smo začeli z akcijo, je bila vrsta študentov, ki je bila pripravljena darovati kri. Slabe 3 ure sprejema pa smo že preko številke 50. Mi smo izjemno ponosni, zadovoljni, pa pričakujemo še dosti višje številke, še danes in pa seveda jutri," je pojasnila in ob tem dodala, da so tudi kar se tiče zalog trenutno zadovoljni.
"Vsekakor pa, kot vemo, kri je dobrina, ki ima na žalost rok trajanja, tako da vse, ki jih ne pestijo kakšna prehladna obolenja in imajo čas, vabimo, da se udeležijo katere iz sedanjih ali pa prihodnjih kerodalskih akcij," je povabila.
[[image_1_article_94577]]
[[image_6_article_94577]]
"Privilegij je, da lahko to organiziramo"
Dejan Gavrić, prorektor za študentska vprašanja UM je ob tem dodal, da so v Študentskem svetu Univerze vsako leto resnično ponosni, da lahko organizirajo tak dogodek. "Seveda nam je pa vedno privilegij, da ga lahko organiziramo s kolegi iz Rdečega križa in pa Univerzitetnega kliničnega centra. Ozaveščamo o eni pravilni tematiki: o zdravstvu, o nenazadnje pomoči sočloveku, in da nam je vsem užitek biti danes tu in videti, koliko ljudi se je odzvalo na naše vabilo in pa na naš dogodek," je dejal.
Ob tem je dodal, da na dobrodelnost ne morejo dati številke. "Vsakega obiska, vsake donacije smo veseli, sploh pa smo veseli, ko dobimo nekoga, ki je prvič krvodajalec, ko ga lahko ozaveščam o tematiki in ko dejansko sam pride do tega spoznanja, da dela za nek višji namen, za pomoč sočloveku," je zaključil.
[[image_3_article_94577]]
"Mladim moramo podati roko"
"S tem, ko darujejo kri, ne vračajo samo nekaj družbi, tako kot radi mi dostikrat poudarjamo, da morajo mladi nekaj družbi vračati; neprimerno bolj pomembno stvar delajo: ozaveščeno pridejo in solidarnostno pomagajo, da lahko družba še naprej deluje, da bo družba lahko funkcionalna, solidarna in da bomo lahko v njej vsi deležni zdravja. To mladi danes sporočajo. Mladi so vse bolj povezane generacije med sabo, vse bolj so solidarni; odziv na tej vsakoletni akciji kaže na njihovo visoko zavedanje o pomenu biti solidaren in pomagati sočloveku, če to pomoč potrebuje," je nadaljeval Metod Dolinšek, sekretar OZRK Maribor.
"Tisti, ki smo rasli še v časih, ko je bila mladost in mladi prednost družbe, se spomnimo, da je bilo tako, da smo mladim vedno morali dati roko, oziroma da nam je družba dajala roko kot mladim. Danes moramo mi tem mladim podati roko in jim pokazati, da tukaj, v tem mestu, v tej državi, je mesto za njih, da lahko ostanejo tukaj, da lahko svoje potenciale tukaj tudi razvijajo, da bo družba njihove stiske reševala. Ključen problem mladih tukaj je stanovanjski problem. To je problem, s katerim se Slovenija mora soočiti."
V nadaljevanju je poudaril, da Rdeči križ intenzivno dela na pomlajevanju krvodajalcev. "Zelo smo ponosni na te številke, pravzaprav na vsakega posameznika in posameznico, ki stoji za temi številkami. Rast med dijaki, med študenti je zavidljiva. Mi dosegamo zdaj že okoli 10 % populacije na tem področju Slovenije. Ampak treba je pa seveda te številke postaviti v en realen okvir. Govorimo o vse manjših populacijah. 18-letna populacija, to so tisti, ki vstopajo v krvodajalske vrste, je približno dvakrat manjša kot 65-letna populacija, to je tisti, ki izstopajo iz krvodajalskih vrst," je pojasnil.
[[image_2_article_94577]]
"In tukaj je zdaj ključno to, da se ne mi kot družba s temi številkami, ki se postavljajo med mladimi, začnemo obnašati, kot da je problem rešen in odgovorjen. Nasprotno, zdaj je čas, da se podjetja, organizacije aktivirajo, da znotraj svojih kolektivov začnejo oblikovati spet krvodajalske celice, aktive, in da vodstva teh družb, teh organizacij, sama s svojim zgledom prevzamejo vlogo in nas povabijo, da organiziramo krvodajalsko akcijo pri njih. S tovrstnim pristopom, ko gremo mi zbirat kri k neki organizaciji, se doseže dvoje. Prvo: gremo nasproti potencialnim krvodajalcem. In drugo: tistim, ki so krvodajalci v teh organizacijah, damo posebno potrditev. Ta potrditev je pomembna, ker s tem, ko se osebni status krvodajalca v organizacijah dviguje, se tudi število neposredno povečuje," je zaključil.
[[image_5_article_94577]]
[[image_4_article_94577]]