Maribor je že od nekdaj znan po Lampiončkih, ki privabljajo študente od daleč in blizu, a redko kdo ve, kako se je ta tradicija dejansko začela. Zgodba se je začela v študentskem naselju na Tyrševi, ki je bilo v takratnih časih tudi edino naselje. Tako so se prvi Lampiončki odvijali v študentskem naselju, kjer so predstavniki domov tekmovali v različnih športih. Poleg tradicionalnih iger z žogo so takratni športni pedagogi uvedli t.i. zabavne igre, kjer so lahko sodelovali tudi ostali študentje. Zmagovalci športnih iger so po tradiciji prejeli medalje in pokal, med tem, ko so najboljši v zabavnih igrah za nagrado prejeli odojka.
[[image_2_article_66536]]
Razcvet v 90-ih letih
V 90-ih letih so Lampiončki pridobili na prepoznavnosti in privabili študente iz vse Slovenije. Dogodek pa je tudi združil generacije, saj so se prireditev udeleževali tudi starejši, ki so se vračali v Maribor obujat študentske spomine. Tako so postali sinonim za študentsko druženje, zabavo in sprostitev ob koncu študijskega leta. "Lampiončki so postali povod, da so tovrstni dogodki kasneje zrasli tudi v Ljubljani in v ostalih večjih mestih. Poleg študentov se je dogodka udeležilo vedno več predstavnikov starejših generacij, ki so se ali vračali nazaj v mesto, kjer so preživeli študijska leta, ali pa so tudi sami na podlagi izkušenj ostalih, želeli izkusiti čar mesta Maribor in Lampiončkov. Na nek način ta duh spremlja Lampiončke še danes. Torej srečanje generacij, povezovanje mesta in celotne regije. Zato smo organizatorji pred leti prireditvi pripeli slogan 'V družbi prijateljev'," nam pojasni Dejal Spital.
Poudari pa tudi, da je razlogov, da so se Lampiončki obdržali skozi vsa ta leta več. "Organizacija tovrstne prireditve terja veliko človeških virov in finančnega vložka. Prireditev zagotovo ne bi ostala do danes brez financiranja Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), njenega osebja ter osebja ŠTUK-a. Zanimivo je tudi to, da veliko ljudi, ki je v svojih študentskih časih pomagalo ustvarjati Lampiončke, še danes priskoči na pomoč. K temu so prispevali številni prostovoljci, organizatorji iz ŠOUM in ŠTUK-a, ki so s svojim delom ohranili prireditev pri življenju."
[[image_3_article_66536]]
Lampiončki že več kot 40 let krepijo mariborsko glasbeno sceno
Kot še pojasni, so v vseh teh letih doživeli kar nekaj prelomnih trenutkov. "Zagotovo velja še enkrat omeniti, da smo ponosni na to, da so Lampiončki bili dogodek, kjer so tudi ostali organizatorji lahko videli, kako se tovrstne prireditve pripravljajo in to znanje prenesli v druge kraje po Sloveniji."
Tu ne gre samo za študentske dogodke, ampak za večje prireditve, ki se še danes odvijajo in privabljajo množice.
Lampiončkov pa se je, kot vemo, prijel tudi sloves, da je praktično vselej slabo vreme. Sploh, če gledamo zadnja leta. "Zato smo še posebej ponosni, da so to obiskovalci sprejeli kot nekaj pozitivnega, da se morda tudi zaradi tega radi vračajo in udeležujejo dogodka in da je skozi več kot 40 let bila samo ena odpoved. Ponosni smo na to, da so na Lampiončkih nastopili številni znani glasbeniki iz različnih držav. Nekateri so to priložnost dobili že, ko se je njihova glasbena kariera šele dobro začenjala," pri tem poudari Spital.
Nekaj sprememb, a namen ostaja enak
Čeprav so se lokacije skozi leta spreminjale – od Tyrševe, Gosposvetske, letališča v Skokah, na igrišču Nogometnega kluba Železničar leta 2002 in vse do Mariborskega otoka – je vsak kraj prispeval svoj čar. Trenutna lokacija pa se organizatorjem zdi najbolj primerna zaradi prostornosti in dostopnosti.
[[image_5_article_66536]]
Poleg že omenjenih sprememb lokacije, so Lampiončki v zadnjih letih doživeli še nekaj večjih sprememb. Prva je zagotovo povezana z uvedbo vstopnine. "Žal so se stroški organizacije tovrstne prireditve tako povečali, da jo je v takšnem obsegu brez vstopnine praktično nemogoče izpeljati. Kljub temu, da je vselej veljalo, da študentska organizacija dogodek poklanja študentom in ostalim kot darilo in zahvalo ob koncu študijskega leta, smo bili primorani uvesti simbolično vstopnino. S tem pokrijemo vsaj del nastalih stroškov, predvsem iz naslova postavitve prizorišča, vrnitev le tega v prvotno stanje, znatno pa so se povečali tudi stroški nastopajočih in varovanja, ki je na tovrstnih dogodkih nujno potrebno," pove Spital in doda, da kljub temu verjamejo, da višina vstopnine, sploh v primerjavi z ostalimi dogodki, zares opravičuje vrednost, ki jo obiskovalci v zameno prejmejo.
Za udeležbo na koncertu večine nastopajočih, obiskovalci za posamezen nastop v večini primerov plačajo več, tukaj pa imajo možnost za dostopno ceno spremljati vse naenkrat.
V zadnjih letih pa so tudi nekoliko prilagodili termin izvedbe. Koncertni del se je iz sredine maja premaknil proti koncu meseca ali v začetek junija. Tudi z namenom, da se nekoliko umaknejo tradicionalno slabšemu vremenu, ki smo ga bili deležni v zadnjih letih. So pa športne igre kljub temu ostale v izvedbi na Dan študentov UM, kjer študentje prost dan porabijo za športno udejstvovanje in kot nekakšen uvod v nestrpno pričakovanje koncertnega vrhunca leta.
Športne igre so bile od samega začetka ključni del Lampiončkov
Lampiončki, kot jih poznamo danes, so nastali iz športnih iger. Šele kasneje se je dogajanju pridružil večerni, oziroma koncertni program. "Želimo si, da Lampiončki niso zgolj in samo še ena zabava. Ravno športne igre ter druženje ob teh aktivnostih, dajejo prireditvi dodatno težo in kot celota ponazarjajo študijsko leto. Sestavljeno iz resnega pristopa pri študijskih aktivnostih, pomešano s pridobivanjem novih izkušenj, kjer ne sme manjkati zabava," poudari Spital.
[[image_1_article_66536]]
Prvih Lampiončkov oz. Lampiončkovih iger se je udeležilo nekaj 100 obiskovalcev. Prireditev je tudi na tem področju skozi vsa leta rastla, vrhunec obiskovalcev do sedaj pa so zagotovo doživeli dogodki ob Mariborskem otoku, kjer se je po ocenah organizatorjev zbralo tudi do 15.000 obiskovalcev. "Potrebno je poudariti, da je v tistem obdobju na Univerzi v Mariboru študiralo tudi bistveno več študentov. Danes so te številke prepolovljene, zato je tudi obisk v zadnjih letih nekoliko manjši, še vedno pa smo z njimi več kot zadovoljni. Sploh takrat, ko je deževno," se pošali Spital. Tako se v zadnjih letih na Lampiončkih zbere okoli 10 tisoč obiskovalcev.
Kaj nas čaka letos?
Letos se bodo Lampiončki po dolgem času odvili izven tradicionalnega 'študentskega torka', kot ga poznajo vse generacije, ki so študirale na Univerzi v Mariboru. Sicer Lampiončki tudi skozi zgodovino niso bili vselej organizirani na torek. Tako nas tokrat čaka prireditev na četrtkov večer. "Ocenjujemo, da imajo ob petkih študentje manj obveznosti na samih fakultetah, prav tako pa si študentje lažje uredijo prost dan na petek in se tako vikend začne nekoliko prej. Iz tega naslova pričakujemo, da bo tokratni termin marsikomu bolj ustrezal. Kar se tiče glasbenega programa, verjamemo, da smo tudi letos uspeli poskrbeti za vse okuse in za vse generacije," pove Spital.
Na letošnjem odru bo tako stala legendarna ex-yugo skupina Crvena jabuka, med mladimi vselej popularni Modrijani in vzhajajoča zvezda na sceni hip hopa Leopold I. Kjer se pojavijo Mambo kings je vselej zagotovljena zabava, na odru pa se bodo predstavili še mladi Jet Black Diamonds in Smetnaki. "Verjamemo, da je s tem programom zagotovljena 'prava štajerska čaga'".
Zavzemali se bodo, da bo prireditev ostala tradicija mesta Maribor
[[image_4_article_66536]]
Ob vsem tem pa organizatorji poudarijo, da si želijo, da Lampiončki ostanejo praznik študentov, srečanje več generacij in, da omenjeni slogan 'V družbi prijateljev' ostane rdeča nit prireditve, ki ne bo povezovala generacij in lokalnega okolja samo enkrat na leto, ampak bo skozi ves čas opominjala družbo, da skupaj zmoremo več.
"Na tem mestu seveda zahvala Univerzi v Mariboru, Študentskim domovom Maribor, Mestni občini Maribor in ostalim deležnikom ter posameznikom, ki nas pri izvedbi podpirajo in pomagajo po najboljših močeh. Zavzemali se bomo, da bo prireditev ostala tradicija mesta Maribor in Štajerske, še naprej se bomo trudili na oder pripeljati znane glasbene skupine iz Slovenije in tujine," zaključijo.
