Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je ob tej priložnosti izdal opozorilo, da mora zabava ostati varna in prostovoljna, sicer prestopi mejo, ki je ne bi smela. Kot so zapisali na NIJZ, se pri fazaniranju pojavljajo dejavnosti, ki so lahko nedolžne in zabavne, a se tveganje pri nekaterih hitro poveča. 

Metanje jajc in moke v centru Maribora

V centru mesta je "fazaniranje" v fazo, ko so dijaki poleg sprejev uporabili tudi moko in jajca, zaradi katerih je morala v Mariboru posredovati policija. Po naših infromacijah naj bi policijo poklicali iz bližnje trgovine. 

Vso to početje dijakov pa ni šlo brez posledic, posredovati so tudi mogli reševalci Nujne medincske pomoči Maribor, ki so nudili pomoč nekatrim dijakom in dijakinjam.

[[image_1_article_92046]]

Posebej so opozorili na uporabo alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, dejavnosti, pri katerih lahko pride do padcev in poškodb, popisovanje teles z neprimernimi snovmi, siljenje v neželena dejanja, slačenje, spolne namige in dotikanje, poniževanje pred skupino ter snemanje in objavljanje posnetkov brez soglasja.

Na inštitutu poudarjajo, da je odklonitev sodelovanja vedno legitimna odločitev in da "če nekdo reče ne, je to dovolj".

Fazaniranje je precej razširjena praksa

Na NIJZ so v raziskavi, ki je zajela 118 srednjih šol, ugotovili, da je popisovanje teles prvošolcev precej razširjena praksa, saj so jo potrdili na skoraj dveh tretjinah sodelujočih šol. Dijaki so pri tem uporabljali alkoholne flomastre, kemične svinčnike in ličila, kar po opozorilih inštituta prinaša tveganje za poškodbe kože.

Da fazaniranje včasih res preseže meje sproščene zabave, se je pokazalo tudi v Mariboru, kjer je bilo ob letošnjem sprejemu novih dijakov potrebno posredovanje policije. Dogajanje je ušlo nadzoru, ko so dijaki drug proti drugemu metali jajca in moko, zaradi česar so morali na kraj priti policisti PU Maribor.

NIJZ ob tem šole poziva, naj pred začetkom šolskega leta jasno določijo, katera ravnanja pri fazaniranju niso dovoljena, dijakom predstavijo pravila, poskrbijo za nadzor dogodkov in preprečijo dostop do alkohola. Tudi staršem svetujejo pogovor z mladostnikom pred dogodkom, denimo o tem, s kom bo, kako se bo vrnil domov in koga lahko pokliče, če se bo znašel v neprijetni situaciji. Inštitut poudarja, da dober sprejem prvošolcev ne potrebuje poniževanja, prisile ali nevarnih izzivov, temveč predvsem to, da se vsi udeleženci počutijo varno.

[[image_2_article_92046]]

[[image_3_article_92046]]