V zadnjih letih je bilo zaprtih skoraj 70 pošt. Preoblikovali in zapirali so predvsem manjše in nerentabilne pošte po Sloveniji, vendar ne zgolj na podeželju, ampak tudi v mestnih središčih. Sindikat poštnih delavcev (SPD) je zaradi tega v Državni zbor RS vložil pobudo volivcem za vložitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah.

Pošta Slovenije je že pred osmimi leti pričela z optimizacijo poštnega omrežja, ki vključuje preoblikovanje pošt v pogodbene in premične. Nekatere so bili primorani zapreti. Od leta 2012 do konca leta 2019 je bilo zaprtih kar 67 pošt. »Od septembra lani, vključno z letošnjim letom, pošt ne zapiramo, nadaljujemo pa s preoblikovanjem pošt v pogodbene pošte. Trenutno imamo v Sloveniji od skupaj 486 kontaktnih točk, 140 pogodbenih pošt, 26 premičnih pošt, lastnih pošt pa 320,« nam pojasnijo na Pošti Slovenije. Preoblikovali in zapirali so predvsem manjše in nerentabilne pošte po Sloveniji, vendar ne zgolj na podeželju, ampak tudi v mestnih središčih.

Ena izmed bolj obiskanih je pogodbena pošta Zgornja Polskava.

Največ povpraševanja sicer beležijo na največjih poštah v mestih, med poštami na podeželju, v okolici Maribora, pa so zelo obiskane pogodbene pošte Zgornja Polskava in pogodbene pošte na Petrolu v Pernici, Podlehniku in Pragerskem. Opravljanje storitev na pogodbenih poštah je v veliki meri odvisno od lokacije pogodbene pošte in delovnega časa pogodbene pošte.

V preteklosti številni razočarani Mariborčani

Pred vsakim preoblikovanjem ali zaprtjem so o nameri naprej obvestili lokalno skupnost ter jim predstavili razloge za tako odločitev in možnosti, ki jih imajo teh primerih na voljo. »V primerih preoblikovanj poskušamo v aktivnem sodelovanju s predstavniki občine najti primernega partnerja za pogodbeno pošto. Namen takšne optimizacije je združitev dejavnost pošte z osnovno dejavnostjo pogodbenega partnerja, kar je lahko med drugim tudi prijaznejše do uporabnikov, saj pogodbeni partnerji, odvisno od matične dejavnosti, praviloma zagotavljajo daljše delovne čase.«

Krajani Malečnika z mirnim protestom proti zaprtju pošte.

Krajani Malečnika, ki jim je po 18. letih grozilo  zaprtje tamkajšnje poštne poslovalnice so se zbrali na shodu pred pošto in se uprli zoper odločitev Pošte Slovenije. »Srce me boli, ko pomislim, da bi pošto zaprli. Mi jo nujno potrebujemo. Nisem več mlada in hoditi drugam, da lahko opravim poštne storitve, je zame nedopustno,« je tedaj dejala Marija Zelenik Andre iz Trčove. pet drugi protestniki so tudi omenjali, da je bila pošta zgrajena s samoprispevkom krajanov in bodo v primeru zaprtja ali morebitne prodaje objekta sami odnašali opeke, saj je bila zgrajena z njihovim denarjem. Uspelo jim je, da je pošta ostala, a so precej skrajšali delovni čas.

Pošta Slovenije pa, kot poudarijo, v vsakem primeru, ne glede na to ali gre za redno ali pogodbeno pošto, ali pa za zaprtje pošte, še vedno zagotavlja poštne storitve prebivalcem na teh območjih, kot jih določata zakon in splošni akt.

Odpuščanj ni bilo

Glede na to, da je prišlo do številnih sprememb, nas je zanimalo, ali so bili morda primorani odpuščati ali jim je uspelo premestiti vse zaposlene. Povedali so nam, da zaposlenih niso odpuščali, temveč so jih premestili na druga delovna mesta v Pošti Slovenije.

FOTO: Pošta Slovenija

40-odstotni upad pisemskih pošiljk, prilagoditve so nujne

V letih 2019/2020 beležijo okoli 40-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univerzalne poštne storitve je še bistveno višji, kar 55 odstotkov in tako se je količina teh pošiljk že prepolovila. »Pri plačilnih storitvah pa beležimo že 62-odstotni upad. Primerjalni podatki evropskih držav kažejo, da ima Pošta Slovenije precej visok delež lastnih pošt, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav.« Povedo, da je njen delež 71-odstoten, medtem ko ima npr. Nemčija samo 0,1, Nizozemska pa 0,3 odstotka lastnih pošt, vse ostalo so pogodbene. Majhen delež lastnih pošt imajo še Velika Britanija, in sicer 3,2 odstotka lastnih pošt, Irska 4,3 odstotka, Finska 9,3 odstotka ter Danska 10,4 odstotka.

»Pri plačilnih storitvah pa beležimo že 62-odstotni upad. Primerjalni podatki evropskih držav kažejo, da ima Pošta Slovenije precej visok delež lastnih pošt, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav.«

»Trend upadanja klasičnih pisemskih pošiljk zaradi e-substitucije se bo nadaljeval, obseg paketov pa naraščal. Razlike med državami se kažejo zgolj v hitrosti oz. dinamiki omenjenega trenda. To od vseh evropskih poštnih operaterjev terja določene prilagoditve,« zapišejo in dodajo, da se spremenjenim okoliščinam Pošta Slovenije med drugim prilagaja tako z uvajanjem novih oz. prilagojenih storitev, racionalizacijo in reorganizacijo poslovanja, z uvajanjem avtomatizacije v poštne-logistične centre kot tudi z optimiziranjem poštnega omrežja, in kot smo že omenili, z uvajanjem pogodbenih, premičnih in pismonoških pošt, zmanjševanjem števila pošt in optimizacijo delovnih časov pošt.

Trend odpiranja pogodbenih pošt se bo nadaljeval

Zanimalo nas je kakšni so načrti za prihodnost: »Vsekakor v Pošti Slovenije rešitev vidimo v pogodbenih poštah, ki so ekonomsko učinkovite. Prepričani smo, da se bo trend odpiranja pogodbenih pošt nadaljeval, Pošta Slovenije pa tudi poziva lokalne skupnosti, da sodelujejo pri iskanju primernih pogodbenih partnerjev. Tudi analize so pokazale, da vse manj občanov uporablja poštne storitve, kar poslabšuje rentabilnost poslovanja pošt.«

Sledijo vzoru tujih poštnih operaterjev

Predvidevajo, da bodo v obdobju do leta 2025 ohranili število kontaktnih točk – okvirno 450, pri čemer pa bodo po vzoru tujih poštnih operaterjev in tudi trendov na področju potreb in pričakovanj uporabnikov zasledovali cilj, »da le-tem čim bolj olajšamo dostopnost do poštnih storitev – s kombinacijo lastnih poštnih poslovalnic, pogodbenih poslovalnic, paketomatov, pametnih paketnikov, avtomatiziranih enot za oddajo in sprejem pošiljk PS 24/7 in alternativnih kontaktnih točk (kot so npr. bencinski servisi).«

»Odmikamo se torej od vloge tradicionalnega nacionalnega poštnega operaterja in vstopamo na globalne trge z močno konkurenco, v logistični panogi, ki predstavlja hrbtenico svetovnega gospodarstva. V strateški razvojni program je vključena tudi Skupina Intereuropa, katere večinski lastnik je od konca leta 2019 Pošta Slovenije.«

»Odmikamo se torej od vloge tradicionalnega nacionalnega poštnega operaterja in vstopamo na globalne trge z močno konkurenco, v logistični panogi, ki predstavlja hrbtenico svetovnega gospodarstva. V strateški razvojni program je vključena tudi Skupina Intereuropa, katere večinski lastnik je od konca leta 2019 Pošta Slovenije. V zadnjih letih največjo rast prihodkov dosegajo prihodki od paketnih storitev in logističnih storitev,« pojasnjujejo. Delež paketov in logistike v Skupini Pošta Slovenije tako strmo raste in bo do leta 2025 dosegel predvidoma okoli 60 odstotkov.

Ob koncu še zapišejo, da je v prihodnosti ključno, da poslovanje v kar največji meri digitalizirajo in avtomatiziramo. »Le tako bomo lahko ostali visokokonkurenčni in postali prva izbira naših strank pri uporabi poštnih in logističnih storitev. Načrtujemo, da bomo leta 2025 po prihodkih že skoraj dvakrat tako veliki, kot smo bili leta 2019.«

V teku zbiranje podpisov za spremembo Zakona o poštnih storitvah

Sindikat poštnih delavcev (SPD) je v Državni zbor RS vložil pobudo volivcem za vložitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah. Pri podani pobudi gre za samostojno odločitev in pobudo sindikata, ki je Pošto Slovenije o svoji nameri obvestil 24. avgusta, na dan izdane presoje pobude sindikata s strani Državnega zbora RS. Zbiranje podpisov za spremembo Zakona o poštnih storitvah se je pričelo 1. septembra in bo potekalo do 30. oktobra na vseh upravnih enotah.

Če bo zakon sprejet, je ključna sprememba ta, da bo subvencioniranje univerzalne poštne storitve iz proračunskih sredstev, kadar njegovo zagotavljanje povzroča Pošti Slovenije, kot še pojasnijo na Pošti Slovenije, t. i. neto strošek kot nepravično breme. Podobno, kot to poznamo na področju javnega potniškega prometa – avtobusni in železniški prevozi.