Marsikdo si je moral v trenutni situaciji doma kar čez noč postaviti pisarno in se soočiti s krmarjenjem med službo in domačim življenjem. Naenkrat je delo od doma, ki se na prvi pogled zdi sanjsko, vse prej kot to. Kje se skrivajo pasti dela od doma, na kaj moramo biti pozorni in kako poskrbeti, da ne izgorimo?

Stres in izgorelost na delovnem mestu postajata vse večji problem, še bolj pa ju opazimo prav sedaj, ko smo že kak mesec prisiljeni delati od doma.

»Past je predvsem v zahtevnosti razporejanja časa za delo in počitek oz. druge stvari. Motijo nas lahko družabna omrežja, ki jih sicer lahko izklopimo. Težje izklopimo otroke, ki delajo svoje domače naloge, in zahtevajo pozornost. A živih ljudi se ne da izklopiti in še dobro, da je tako. Kako naj ati, ki dela za računalnik, »izklopi« dveletno hčerko, ki vriska in miruje le takrat, kadar zaspi?« o pasteh in težavah, s katerimi se trenutno soočajo številni zaposleni, razmišlja direktorica Družinskega centra mir, mag. Polonca Majcenovič.

»Kako naj ati, ki dela za računalnik, »izklopi« dveletno hčerko, ki vriska in miruje le takrat, kadar zaspi?«

»Ne more, že zato ne, ker je njegova hči in jo ima rad. Takšen odnos ima skoraj naravno prednost pred vsem drugim. Še zlasti zahtevno zna biti delo od doma tam, kjer je stanovanje majhno.  V družini oz. s tistimi, s katerimi živimo, se moramo pogovoriti kako bo potekal naš dan. Dogovorimo se kako bomo spoštovali čas, namenjen delu od doma. Marsikdo mi je že povedal, da je bilo prve dni vse zmedeno, potem pa so se zorganizirali. Zmeda prinaša samo še dodatno stisko,« doda.

»V izrednih razmerah čutimo drugače, vedemo se drugače, odzivamo se drugače.«

Pasti vsekakor obstajajo, pridružujejo pa se jim vsi strahovi, stiske in negativni občutki, ki jih, ko smo odrezani od svojih prijateljev, sorodnikov ali celo družinskih članov ter prisiljeni večino časa preživeti med štirimi stenami, doživljamo. »Obstajajo, podobno kot obstajajo, kadar ne delamo doma, samo te so malo drugačne. Lahko da smo si vse skupaj predstavljali drugače in v nas ostaja razočaranje. Lahko da ostanejo v nas zamere, ker nekdo ni spoštoval ali cenili tega, kar smo delali. Lahko, da naši nadrejeni niso zadovoljni s tem, kar naredimo. V izrednih razmerah čutimo drugače, vedemo se drugače, odzivamo se drugače. Najprej potrebujemo nekaj časa, da sploh vstopimo v ta čas drugačnosti, potem bomo potrebovali čas, da se soočimo z obdobjem po epidemiji, za katerega si tudi ne predstavljamo, kakšno bo,« pojasnjuje mag. Polonca Majcenovič.

»Najprej moramo poskrbeti za delovni prostor, ki je res namenjen samo delu. Že na ta preprost način postavimo ločnico med prostim časom in delovnim časom.«

Ker trenutno situacijo sami težko spremenimo, moramo najti način, da si življenje v samoizolaciji ukrojimo čimbolj po svoji meri. »Najprej moramo poskrbeti za delovni prostor, ki je res namenjen samo delu. Že na ta preprost način postavimo ločnico med prostim časom in delovnim časom. Dobro je, da delamo podobno kot smo delali prej. Začnemo ob določeni uri, vzamemo si čas za odmore, ki jih časovno omejimo, in tudi končamo ob določeni uri. Komur pomaga zapisovanje delovnih nalog, naj to vsekakor tudi naredi,« svetuje Majcenovičeva.

Poskrbimo, da ločimo delo in družinsko življenje

Z dobro organizacijo in zavedanjem, da moramo službo in domače življenje kljub temu, da delamo od doma, nujno ločiti, se lahko izognemo tudi vplivu takega dela na naše družinske odnose. »V vsakem primeru je zdaj naše življenje, razen vseh tistih, ki delajo v politiki, zdravstvu, živilskih trgovinah, lekarnah in v drugih trenutno nujnih službah, na nek način razbremenjeno. Tudi v tem primeru mi je že marsikdo povedal, da mu je sicer hudo, da se vse to dogaja, ampak da šele sedaj vidi v kakšni časovni gonji vsi skupaj živimo,« razmišlja mag. Polonca Majcenovič, ki doda, da lahko skušnjavo morda predstavljajo dolgi telefonski pogovori, s katerimi bi si želeli ohraniti stik s svojimi sorodniki in prijatelji, prav te pa moramo predvsem med delovnim časom omejiti.

Dodatna težava tudi v »tehniki«, svoje dodaja koronavirus

»Obremenjenost gotovo izhaja tudi iz tega, da se je bilo mnogim treba kar naenkrat priučiti se povsem novih prijemov in delovnih metod. To res ni enostavno. Ni kar za vsakega samoumevno, da se bo takoj znašel s Skypom ali pa da njegov domači računalnik zmore delo, ki ga je prej opravljal na službenem,« Majcenovičeva opozarja na težavo, s katero se sooča marsikdo.

»Kako bomo? Kako dolgo bo še to trajalo?« Ne bo držalo, da to ni nič. To je samo dodatni stres, ki ga v teh dnevih čutimo. Za stres pa vemo, da zelo utruja.«

Direktorica Družinskega centra mir razmišlja dalje: »Kaj, če se z domačimi ne da dogovoriti glede dela od doma? Napor. Kaj, če bi domači želeli, da opravim eno in drugo, jaz pa dejansko ne zmorem kar prehajati iz opravka v opravek? Svoj davek pa prinesejo tudi doživljanja in milijon neodgovorjenih vprašanj: »Kako bomo? Kako dolgo bo še to trajalo?« Ne bo držalo, da to ni nič. To je samo dodatni stres, ki ga v teh dnevih čutimo. Za stres pa vemo, da zelo utruja.«

Še posebej ogrožene družine s težavami

Povprašam še, kako v tem času poteka delo v Družinskem centru mir, Majcenovičeva pa pove, da so s klienti, ki so prihajali na terapije pred epidemijo, dogovorjeni, da nadaljujejo, ko se konča. »Njim in komurkoli drugemu, smo na razpolago za telefonski pogovor in za dopisovanje po e-pošti. Nekateri tudi pokličejo, da bi želeli priti na novo, ko bomo spet odprli vrata našega Družinskega centra mir,« pripomni ter pove, da skupaj s sodelavkami iz pogovorov zaznavajo, da je stiska zaradi epidemije prekrila druge težave, kar pa ne pomeni, da so slednje izginile.

»V družinah, kjer so  bili že prej težki konflikti, nasilje, zasvojenosti, duševne bolezni in podobne stiske, pa gredo zdaj skozi zelo zahtevno obdobje.«

»Samo upamo, da se z njimi dobro soočajo in ne obupujejo. V družinah, kjer so  bili že prej težki konflikti, nasilje, zasvojenosti, duševne bolezni in podobne stiske, pa gredo zdaj skozi zelo zahtevno obdobje. Res upamo, da bo to zanje obdobje premirja in ne še ena vojna sredi druge vojne, če lahko tako poimenujemo vse to, kar se nam dogaja,« zaključi mag. Polonca Majcenovič.

Kar tretjina pod stresom

Že raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je štiri leta nazaj pokazala, da približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije zelo pogosto, celo vsakodnevno doživlja stres ter ga le s težavo obvladuje, hkrati pa so raziskovalci takrat opozorili na spiralo številnih bolezni in motenj, ki jih stres s seboj prinaša. Vse več je tudi takih, ki stres pripisujejo obremenitvam na delovnem mestu ter slabim odnosom s sodelavci, med vzroki pa se najdejo tudi problemi v družini, slabi materialni pogoji in osamljenost. Nekoliko zaskrbljujoča je tudi ugotovitev, da je bilo nekaj let nazaj pri več kot petini slovenskih prebivalcev (22,6 %) prisotno tvegano stresno vedenje, kar pomeni, da so stres občutili vsakodnevno, hkrati pa so ga težko obvladovali.

Stres namreč ni le »stres«, kot pogovorno rečemo, kadar smo nekoliko napeti, ampak lahko privede do hujših bolezenskih stanj, kot so depresija, živčnost, kronična utrujenost ter bolezni srca. Vse to vodi do slabše produktivnosti, kreativnosti in posledično konkurenčnosti.

Hkrati stres predstavlja več kot četrtino odsotnosti z dela, ki trajajo dva tedna ali dlje, taka odsotnost pa po eni od starejših raziskav države članice stane okrog 20 milijard evrov letno. Stres namreč ni le »stres«, kot pogovorno rečemo, kadar smo nekoliko napeti, ampak lahko privede do hujših bolezenskih stanj, kot so depresija, živčnost, kronična utrujenost ter bolezni srca. Vse to vodi do slabše produktivnosti, kreativnosti in posledično konkurenčnosti.

Pritiski, obremenitve, stiske …

O stresu na delovnem mestu smo se že nekaj časa nazaj pogovarjali s profesorico Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, dr. Saro Tement, ki je poudarila, da podatki kažejo, da nekje 27 % zaposlenih v različnih državah EU poroča, da pri delu stres občutijo večino svojega delovnega časa. »Med delovno skupino strokovnjakov je denimo skoraj 30 % zaposlenih redno zaskrbljenih in pod stresom zaradi dela tudi v času, ko ne delajo,« razloži dr. Sara Tement ter nadaljuje: »V eni zadnjih raziskav evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, v katero je bilo vključenih 31 evropskih držav, je najmanj 40 % zaposlenih poročalo, da njihove delovne organizacije slabo upravljajo s stresom na delovnem mestu.«

Če tudi vi delate od doma, lahko mariborskih raziskovalcem pomagate pri preučevanju delovnih obremenitev. Raziskavo najdete s klikom na naslednji naslov: Delo od doma v času epidemije COVID-19.

Pa razlogi za stres? Tementova pove, da skupaj s sodelavci kot najpogostejše vzroke zaznavajo preveliko količino dela, časovne pritiske, čustvene obremenitve, pomanjkanje opore sodelavcev in vodilni ter pomanjkanje avtonomije, slabše počutje in motivacijo. Za stres pa je vsekakor kriva tudi sama prekarna situacija na trgu dela, ki od zaposlenih zahteva popolno fleksibilnost in nenehno dosegljivost.

Pa vaše delo od doma?

Situacija, ki je marsikoga prisila v delo od doma, je k raziskovanju spodbudila tudi raziskovalce Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Slednji želijo s pomočjo dnevniške študije ugotoviti, s kakšnimi delovnimi obremenitvami se soočajo Slovenci na dnevni ravni ter kako usklajujejo delovno in zasebno življenje. V raziskavi lahko sodelujete tudi sami, potrebno je le klikniti na naslov raziskave Delo od doma v času epidemije COVID-19.