Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je drugi največji zdravstveni dom v državi, ki pokriva 12 občin, ki so tudi soustanoviteljice zavoda, in deluje na 45-ih različnih lokacijah. »Dejavnost izvajamo za 200 tisoč ljudi na 750 kvadratnih kilometrih, od Lovrenca na Pohorju, Selnice ob Dravi, Ruš, Mestne občine Maribor do Pesnice, Kungote in Šentilja. Pokrivamo tudi Duplek, Starše, Hoče – Slivnico, Rače – Fram in Miklavž na Dravskem polju. V tem trenutku imamo zaposlenih 1020 ljudi,« nam je uvodoma pojasnil direktor Zdravstvenega doma Maribor  prim. doc. dr. Jernej Završnik, dr. med., spec. V nadaljevanju smo mu postavili nekaj vprašanj, vezanih na delovanje zavoda v času epidemije.

Koliko bolniki, ki obiščejo zdravstveni dom, občutijo sedanje razmere, povezane z epidemijo novega kornonavirusa?

Pri nas se kaj veliko ne občuti. V osnovnem zdravstvu v Sloveniji za razliko od zahodne Evrope, kjer bolniki čakajo na obisk zdravnika tudi po en teden, nimamo čakalnih dob. Razlika med predpandemijskim in pandemijskim časom je v tem, da so prej ljudje lahko prihajali v zdravstveni dom tudi nenaročeni, danes to ni mogoče, kar sicer ocenjujemo kot dodano vrednost. Je pa res, da takšna organizacija dela zahteva več časa, po drugi strani pa pacientu omogoča, da si zanj zdravnik vzame več časa. Seveda želimo izkoristiti čim več znanja in novih tehnologij, ne more pa to nadomestiti osebnega pregleda. Pripravili smo strokovne smernice o tem, koliko pregledov lahko opravi, ob spoštovanju epidemioloških ukrepov, zdravnik družinske medicine. Prej se je ta številka gibala od 60 do 70 na dan.

Pripravili smo strokovne smernice o tem, koliko pregledov lahko opravi, ob spoštovanju epidemioloških ukrepov, zdravnik družinske medicine. Prej se je ta številka gibala od 60 do 70 na dan.

Ta predlog gre sedaj v obravnavo na razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino, ki bo imel končno besedo o standardih na tem področju. Moram reči, da se zavzemamo za to, da bi ljudje čim bolj uporabljali način najave. Da jim ni potrebno čakati v čakalnicah, ampak pridejo ob uri, ko so naročeni. Je pa res, da je kultura pri nas takšna, da so nekateri v čakalnice, zaradi avtobusni prevozov ali zgolj želje po druženju, prišli tudi uro ali več pred obravnavo. Zdaj tega na žalost ni več.

Koliko prerazporeditev zaposlenih je bilo potrebnih za namene testiranj in cepljenj?

Veliko. Vse preventivne dejavnosti so praktično ugasnjene, nastalo pa je veliko novih delovišč. Imamo vstopne točke, na katerih preverjamo zdravstveno stanje naših obiskovalcev. Zlasti težko je bilo na začetku, lani marca, ko je bilo veliko novega in neznanega, in smo se, ob iskanju najboljših načinov organizacije dela, kdaj tudi lovili, a smo se iz vseh teh izkušenj veliko naučili. V času poletja smo se na nek način nekoliko sprostili, v začetku septembra pa je sledila ura resnice, ko smo videli, kakšno moč ima ta virus. Če smo se na začetku še prepirali o smiselnosti nošenja mask, spoštovanju distance in razkuževanja, smo jeseni ugotovili, da je stvar resna in da je vse to potrebno upoštevati. Je pa potrebno priznati, da je velika sreča, da smo praktično v enem letu razvili cepivo, kar se še v zgodovini človeštva ni zgodilo.

Na katerih mestih zdravstveni dom izvaja testiranja in kje cepljenja?

Presejalne teste opravljamo na Partizanski cesti, samoplačniške teste na Jezdarski, brise za PCR teste pa jemljemo na Cesti proletarskih brigad. Covid ambulanto pa imamo na Teznem in posebno ambulanto v Ulici kneza Koclja za zobozdravstvo. Dogovorili smo se, da bomo imeli eno cepilno mesto in da bo zdravstveni dom cepljenje izvajal centralizirano. Samo cepljenje pa izvajamo v prostorih zdravstvenega doma v Ulici talcev 9 in v prostorih UŠC-ja. Smo eden od 61-ih cepilnih centrov po Sloveniji, drugi največji, ki cepi vse bolnike, tako od koncesionarjev kot tudi naše. Koncesionarji se sicer vključujejo pri realizaciji cepljenja, glavno breme pa je na nas.

Koliko testiranj na Covid-19 ste opravili?

V fazi največjega pritiska smo opravili tudi 12 tisoč hitrih testov tedensko. Zdaj, ko imamo kar nekaj pocepljenih ljudi, se je njihovo število zmanjšalo, lahko bi dejali, da kar prepolovilo. Pred prazniki se običajno, predvsem zaradi prehoda meje, število testiranj poveča. Trenutno opravimo med šest in osem tisoč hitrih testov na teden. Testiramo tudi delavce migrante – tisti, ki želijo imeti potrdila, morajo na Jezdarsko.

Kako poteka naročanje na cepljenje?

V Mariboru imamo 142 tisoč ljudi, ki so starejši od 18 let. Če jih želimo precepiti 60 odstotkov, je to 84 tisoč Mariborčanov. Najprej je prijave potrebno zbrati, narediti nek skupni imenovalec in jih potem še povabiti na cepljenje. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor se je na cepljenje proti Covidu-19 mogoče naročiti preko štirih vstopnih točk; preko osebnega zdravnika, po telefonu, preko elektronske pošte in preko računalniške aplikacije, ki jo je zdravstveni dom razvil sam. Ko smo začeli zbirati prijave, smo imeli v nekem trenutku v tabeli skoraj 30 tisoč ljudi. 27. decembra lani smo začeli cepiti skladno s strategijo, saj cepiv ni bilo dovolj.

Do danes smo porabili 60 tisoč cepiv in imamo preko 20 tisoč ljudi, ki so cepljeni z drugim odmerkom, ter računamo, da bomo v Mariboru uspeli pocepiti okoli 55 tisoč ljudi – glede na to, koliko jih imamo v čakalni vrsti.

Do danes smo porabili 60 tisoč cepiv in imamo preko 20 tisoč ljudi, ki so cepljeni z drugim odmerkom, ter računamo, da bomo v Mariboru uspeli pocepiti okoli 55 tisoč ljudi – glede na to, koliko jih imamo v čakalni vrsti. Nacionalni inštitut za javno zdravje vsak teden odpre naročilo, zdravstveni dom pa vsak četrtek do 15. ure, glede na to, koliko ljudi ima na seznamu, naroči cepivo.Kot je znano, se je program spremenil in od ponedeljka se cepijo vsi. Tako bomo ta teden cepili vse, ki so v naši čakalni vrsti in pa tiste, ki čakajo na drugi odmerek. Prvič bomo dobili tudi 2 tisoč 100 odmerkov cepiva Janssen, pri katerem zadostuje samo enkratno cepljenje. Naj povem, da smo kupili novo telefonsko centralo, ki omogoča slednje telefonskim klicem. Nekateri ljudje so namreč zelo nestrpni in pokličejo tudi do 30 krat v treh minutah. Kot ključna pravilna poteza se je izkazala naša odločitev, da bomo imeli v Mariboru eno cepilno mesto, kjer zbiramo podatke za vse paciente, hkrati pa s te točke tudi kličemo prijavljene na cepljenje. To, da je država vzpostavila skupno aplikacijo na naročanje na cepljenje, sicer pozdravljamo, je pa na tem področju še precej dela, saj je potrebno to aplikacijo ustrezno povezati z lokalnimi informacijskimi sistemi, ki jih uporabljamo posamezni zavodi.

K cepljenju predvsem nagovarjamo mlade, torej tiste, ki zdaj ob večji razširjenosti angleškega seva zbolevajo najpogosteje (starostna skupina od 30 do 40 let).

Če želimo v Mariboru do poletja pocepiti 84 tisoč ljudi, nam manjka še skoraj 20 tisoč prijav. K cepljenju predvsem nagovarjamo mlade, torej tiste, ki zdaj ob večji razširjenosti angleškega seva zbolevajo najpogosteje (starostna skupina od 30 do 40 let). Bolnišnice so sicer zdaj manj zasedene, po drugi strani pa gredo tisti, ki zbolijo, hitreje na intenzivni oddelek. Zbolevajo pa tudi vrtčevski otroci, ki potem okužijo svoje starše. Med odvzetimi brisi PCR, dnevno jih odvzamemo od 250 do 300, je pri nas delež pozitivnih še vedno 25-odstoten.

Ali tudi vas skrbijo različni sevi koronavirusa?

Seveda nas skrbijo različni sevi, ki prihajajo k nam, zlasti v smislu, kaj bo to pomenilo za jesensko obdobje. Na eni strani je to brazilski sev, drugo pa so indijski sevi. Imamo sicer izkušnje s pandemijami, zlasti iz leta 1918, ko je bila španska gripa, 1956/57 je bila azijska gripa, 1969/70 pa še honkonška gripa. Vse te gripe so povzročili virusi influence, epidemije so trajale približno dve leti, nakar so tudi same izvenele. Kar pa zadeva koronavirus, pa imamo z njim izkušnje preko SARS-a leta 2002, ki se sicer ob 10-odstotni smrtnosti ni razširil dalje kot do Hongkonga in Singapurja. Leta 2012 se pojavi MERS, ki ga prenašajo kamele in za posledicami katerega je umrl vsak tretji bolnik. Ni pa imel takšne moči, da bi se razvila pandemija, res pa je, da se še vedno sporadično pojavlja, vendar nima tolikšne moči, da bi prehajal iz človeka na človeka.

Zdravila za corono nimamo, saj ga še nismo razvili, zdravimo samo simptome. Vemo pa, kaj učinkuje. Socialna distanca, nošenje mask in higiena rok.

Ta SARS CoV-2 pa se prenaša med ljudmi, pojavlja se veliko število okuženih, težava pa so mutacije. Zdravila za corono nimamo, saj ga še nismo razvili, zdravimo samo simptome. Vemo pa, kaj učinkuje. Socialna distanca, nošenje mask in higiena rok. Če preprečimo, da se virus širi, potem je možnost, da se epidemija ustavi.

Se tudi pri vas pojavljajo primeri zavračanja drugega odmerka AstraZenece?

Cepimo s Pfizerjem, AstraZeneco, Moderno in po novem tudi z Jannsenom. Zavračanja se pojavljajo dnevno, imamo pa z AstraZeneco pocepljenih več kot 11 tisoč ljudi. Ko se je začela kampanja s pojavljanjem krvnih strdkov, je drugi odmerek odpovedal eden od 36-ih, v največjem porastu kampanje je cepljenje odpovedal vsak drugi, zdaj pa je teh pomislekov vedno manj. Potrebno pa je opozoriti, da sta AstraZeneca in Janssen vektorski cepivi. Nekateri namreč zavračajo AstraZeneco in želijo biti cepljeni z Jannsenom, ki pa je torej prav tako vektorsko cepivo. Želel bi izkoristiti to možnost in povedati, da je možnost, da nekdo zboli za trombozo neprimerno večja, če zboli za covidom, kot da se cepi. Zato ljudem svetujem, da izkoristijo prvo priložnost za cepljenje s cepivom, ki se jim ponudi.

Želel bi izkoristiti to možnost in povedati, da je možnost, da nekdo zboli za trombozo neprimerno večja, če zboli za covidom, kot da se cepi. Zato ljudem svetujem, da izkoristijo prvo priložnost za cepljenje s cepivom, ki se jim ponudi.

Težava cepljenja je v tem, da le nekaj deset ljudi na svetu o cepljenju in cepivih ve vse, to so tisti, ki znajo cepiva tudi proizvesti. Vsi ostali pa berejo članke in knjige in potem to komentirajo. Cepivo spada med največje dosežke razvoja človeškega uma in naše civilizacije. Antibiotiki in cepiva so tisti, ki so na svet prinesli blagostanje, se pa tudi tukaj pojavljajo vprašanja, vezana na cene, na geopolitične interese, … Predvsem je pomembno, da ljudje zaupajo stroki in znanosti. Po znanstvenem pristopu zbiramo podatke in jih analiziramo ter na osnovi analize pripravljamo določne zaključke. Drugi pa je demagoški pristop, ko se na začetku postavimo v neko pozicijo in zbiramo samo tiste raziskave, ki nam odgovarjajo in nam potrjujejo to naše v začetku zavzeto stališče. To je napačno.

Civilizacije so propadle takrat, ko so ljudje prenehali zaupati v inštitucije in v stroko.

Civilizacije so propadle takrat, ko so ljudje prenehali zaupati v inštitucije in v stroko. V tej zgodbi se vsak dan učimo in vedno nekaj novega zvemo, zato se tudi neke stvari spreminjajo.

Lahko nekoga, ki je bil s prvim odmerkom cepljen z AstraZeneco, v drugem, po njegovi želji, cepite s Pfizerjem?

To odsvetujemo, saj gre za različen princip delovanja. Pri RNA cepivih vnašamo v telo informacijo, na osnovi katere naše telo začne proizvajat trne in posledično protitelesa proti tem trnom. Vektorska cepiva pa so pripravljena na virusu, na katerega vstavijo trn, in človek potem direktno proti temu proizvaja protitelesa. Z vektorskimi cepivi imamo 60-letne izkušnje, z RNA cepivi pa jih nimamo. To je nova tehnologija, pri kateri se spet učimo.

Zadnje raziskave sicer kažejo, da število protiteles po osmih mesecih pade do te ravni, da bo verjetno potrebno cepljenje ponoviti.

Zadnje raziskave sicer kažejo, da število protiteles po osmih mesecih pade do te ravni, da bo verjetno potrebno cepljenje ponoviti. Zato zdaj države tudi naročajo nove odmerke cepiva. Želimo si, da bi virus postajal toliko manj virulenten, da bi po nekem času usahnil.

S koliko odmerki cepiva cepimo tako imenovane prebolevnike?

Ta trenutek, glede na trenutne količine cepiv, zanje velja en odmerek cepiva. Ker želimo cepiti karseda veliko število ljudi, tudi cepiva Johnson & Johnson ne uporabljamo pri prebolevnikih. Edina kontraindikacija za cepivo Janssen je ta, da z njim ne cepimo prebolevnika, ker mu lahko damo eno dozo ostalih cepiv, drugi odmerek pa uporabimo pri ostalih. Ta trenutek tudi ne obstaja možnost, da bi posameznik izbiral, s katerim cepivom želi biti cepljen. Bo pa verjetno to, ko bo na voljo dovolj cepiv, tudi mogoče. Trenutno imamo sicer težavo s pomanjkanjem cepiva AstraZeneca.

Kako ljudje sprejemajo vse te omejitve, povezane s Covidom-19, ki ste jih morali uvesti v zdravstvenem domu? Se v odnosu do zaposlenih pojavljajo tudi kakšne oblike nasilja?

Najprej bi se želel zahvaliti vsem sodelavcem. Brez takšnega tima, kot ga imamo, ne bi šlo. Je pa v to vložene ogromno energije. Vsak dan imamo dva sestanka, jutranjega in popoldanskega, kjer analiziramo stanje in spremljamo, kaj se dogaja. V kriznem štabu imamo 25 ljudi, imamo še poseben tim, ki se posebej sestaja za cepljenje in testiranje. Kot direktor zavoda nimam vzvoda, da nekomu nekaj odredim. Že lani jeseni sem sodelavcem predstavil situacijo in jih prosil za sodelovanje. Odzvali so se čisto vsi, kar nas je še bolj zbližalo. Na drugi strani pa imamo nekaj pacientov, ki so zelo nestrpni.

Mi smo tukaj da svoje delo opravimo, seveda na ustreznem spoštljivem komunikacijskem nivoju. Če pa kdo preseže ta nivo, potem je nasilje potrebno prijaviti, na žalost v nekaterih primerih tudi na policijo.

Mi smo tukaj da svoje delo opravimo, seveda na ustreznem spoštljivem komunikacijskem nivoju. Če pa kdo preseže ta nivo, potem je nasilje potrebno prijaviti, na žalost v nekaterih primerih tudi na policijo. Z ozirom na število kontaktov, je takšnih primerov malo. Smo pa morali zagotoviti varnostnike tako na Cesti proletarskih brigad kot na sedežu zavoda. Različne poglede posameznikov spoštujemo, ne smejo pa ogrožati in žaliti drugih.