Le nekaj ur po tem, ko je Mestna občina Maribor javnosti podrobneje pojasnila razloge za posek kostanjev na Trubarjevi ulici, so se danes popoldne na istem območju zbrali Mariborčanke in Mariborčani. Civilna iniciativa Trubarjev zadnji kostanj vztraja, da zgodba ni zgolj vprašanje sedmih posekanih dreves, temveč odnosa mesta do odraslih dreves in vključevanja javnosti v odločitve, ki posegajo v skupni prostor.

Shod je danes ob 17. uri potekal pri vhodu v Mestni park na Trubarjevi ulici, kjer je civilna iniciativa predstavila pet konkretnih zahtev Mestni občini Maribor. Njihovo osrednje sporočilo ostaja: »Drevesa ne morejo govoriti. Mi lahko.«

Posek kostanjev je v preteklih dneh sprožil burne odzive dela mariborske javnosti. Iz nezadovoljstva se je oblikovala civilna iniciativa Trubarjev zadnji kostanj, ki opozarja, da primer Trubarjeve ulice odpira širše vprašanje ravnanja z odraslimi drevesi v mestu.

Na shodu: »Mlada drevesa ne morejo nadomestiti starih«

Udeleženci današnjega shoda so opozarjali predvsem na pomen odraslih dreves v času vse bolj vročih poletij. Predstavniki iniciative so izpostavili letošnje dolgotrajne vročinske valove in posledice, ki jih visoke temperature prinašajo življenju v mestu.

Izpostavili so tudi meritve Mariborske kolesarske mreže, opravljene dva dni po poseku. Po njihovih navedbah so v senci edinega preostalega kostanja izmerili 30,8 stopinje Celzija, na mestu, kjer kostanjev ni več, pa 46,6 stopinje Celzija.

»Mlada drevesa nikakor ne morejo nadomestiti starih, četudi jih je 13 namesto sedem,« so poudarili predstavniki iniciative.

Ob tem so opozorili, da odrasla drevesa ne zagotavljajo le sence. Njihove krošnje nudijo življenjski prostor številnim živalim, korenine pomagajo preprečevati erozijo tal in zadrževati padavinsko vodo, drevesa pa pomembno vplivajo tudi na mikroklimo v mestu.

»V Mariboru potrebujemo več dreves, ne več betona,« je bilo eno izmed jasnih sporočil današnjega shoda.

Od občine zahtevajo pet konkretnih ukrepov

Civilna iniciativa Trubarjev zadnji kostanj je na shodu predstavila pet zahtev, ki jih naslavlja na Mestno občino Maribor.

Najprej zahtevajo, da odgovorni na občini prevzamejo odgovornost za posek kostanjev na Trubarjevi ulici. Ob tem opozarjajo predvsem na časovnico dogajanja. Po njihovih navedbah je Zavod RS za varstvo narave že 13. avgusta občino pozval, naj z deli počaka, vendar naj občina tega poziva ne bi upoštevala.

[[image_1_article_91821]]

Kot drugo zahtevajo, da občina za vsa drevesa v svoji lasti in upravljanju zagotovi strokovno, odgovorno, pregledno in sledljivo varstvo. Med drugim predlagajo trajno angažiranje arborista oziroma arboristke ter vzpostavitev občinske strokovne službe, ki bi spremljala stanje dreves in ravnanje z njimi v različnih fazah načrtovanja, gradnje in upravljanja.

Tretja zahteva je sprejetje strategije ravnanja z drevesi, ki bi morala biti pred sprejetjem usklajena s strokovnjaki in dana v javno razpravo. V njej bi morali po njihovem mnenju jasno opredeliti tudi skrb za stara drevesa, od zalivanja in obrezovanja do ravnanja z listnim odpadom.

Četrtič zahtevajo spremembo komunikacije občine s prebivalci in več vključevanja javnosti v sprejemanje odločitev.

»Meščanke in meščani smo, ko gre za drevesa, zaveznice in zavezniki občine, ne njeni nasprotniki,« so poudarili.

Peta zahteva je, da občina izdela in objavi seznam načrtovanih prihodnjih posegov, pri katerih je predviden kakršenkoli poseg v tam rastoča drevesa, skupaj s pripadajočim zemljevidom. Pred takšnimi posegi želijo tudi javno razpravo in upoštevanje mnenja prebivalcev.

Zahteve bodo poslali občini in mestnim svetnikom

Ob koncu shoda so napovedali, da bodo listino z danes predstavljenimi zahtevami še isti dan naslovili na vodstvo Mestne občine Maribor in vse mestne svetnike, v vednost pa jo bodo poslali tudi medijem.

[[image_4_article_91821]]

Pod listino civilne iniciative Trubarjev zadnji kostanj so se podpisali Anja Zag Golob, Zala Zagoršek Golob, Špela Hren Juhart, Pavlina Japelj, Ramiz Derlič in Jelka Vrečko.

»Mestno občino Maribor pozivamo, da začne zahteve izpolnjevati takoj,« so sporočili ter se zahvalili vsem, ki so se shoda udeležili in iniciativo podprli.

»To mesto imamo vsi skupaj radi«

Na shodu smo govorili tudi z udeleženci, ki so nam pojasnili, zakaj so se odločili podpreti današnje zbiranje in kaj jih pri poseku dreves najbolj skrbi. Med njihovimi pomisleki so bili predvsem dolgoročno ravnanje z mestnim zelenjem, ohranjanje odraslih dreves ter vključevanje javnosti v odločitve o posegih v prostor.

»Enostavno ni dopustno, da zdrava drevesa padejo v mestu, sploh po tako izjemno vročem poletju. Naj mesto razmisli o tem, da bo vključilo strokovnjake, da bo vključilo javnost in razmišljalo dolgoročno, vzdržno za mesto, ker to mesto imamo vsi skupaj radi,« nam je povedala ena izmed udeleženk.

Podobno je razmišljala tudi druga občanka, ki je izpostavila predvsem pomen velikih, odraslih dreves.

»Velika, odrasla drevesa so za mesto izjemno pomembna in mislim, da bi jih morali ohranjati, kjer je to le mogoče. Pred takšnimi posegi bi si želela predvsem več obveščanja in vključevanja ljudi, ki tukaj živimo. Navsezadnje gre za naš skupni prostor in odločitve, ki bodo vplivale tudi na prihodnje generacije,« je povedala.

Občina se je odzvala že dopoldne

Še pred popoldanskim shodom se je danes dopoldne z obširnim pojasnilom odzvala Mestna občina Maribor. Poudarili so, da odločitev o zamenjavi drevoreda ni bila sprejeta čez noč.

Po navedbah občine je bilo že leta 2017 pridobljeno strokovno arboristično mnenje, ki je priporočalo, da se drevored v prihodnosti celostno uredi oziroma drevesa zamenja. Celotna zamenjava drevoreda je bila nato predvidena tudi v projektu iz leta 2018, ki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bil izveden.

Občina pojasnjuje, da se je stanje dreves v naslednjih letih dodatno slabšalo. Leta 2020 se je eno izmed dreves v celoti porušilo in padlo na invalidska parkirna mesta, pri čemer je poškodovalo bližnji objekt.

Nova dokumentacija za prenovo Trubarjeve ulice je bila pripravljena leta 2025. Pri tem je, kot navajajo na občini, MOM med izhodišči sicer predlagala ohranitev obstoječih dreves, vendar je projektant na podlagi strokovne presoje predvidel njihovo zamenjavo. Po navedbah občine je bila projektna rešitev usklajena z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), izvedba del pa temelji na pridobljenih soglasjih in veljavnih predpisih.

Občina napoveduje 12 novih dreves

Na Mestni občini Maribor poudarjajo, da cilj prenove ni zmanjševanje števila dreves. Po njihovih današnjih navedbah bo na novo zasajenih 12 dreves, kar je pet več, kot jih je bilo na tem delu Trubarjeve ulice pred začetkom prenove.

Nova drevesa naj bi dobila tudi bistveno boljše pogoje za rast. Predvidena je ureditev sadilnih jam po tako imenovanem stockholmskem sistemu. Namesto klasične sadilne jame naj bi pod površino uredili večji koreninski prostor s kamnitim skeletom ter mešanico biooglja in komposta, kar naj bi koreninam zagotavljalo več prostora ter boljši dostop do vode in zraka.

[[image_3_article_91821]]

Občina poudarja tudi, da pri izboru sadik išče rešitev, ki bi omogočila zasaditev čim večjih dreves, da bi se ta hitreje razrasla. Izbor drevesne vrste še usklajujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in arboristom, iskali pa naj bi odpornejše sorte kostanjev, ki so manj dovzetne za bolezni in škodljivce ter bolje prilagojene razmeram v urbanem okolju. Župan Aleksander Saša Arsenovič je v današnjem odzivu izpostavil tudi širše ozelenjevanje mesta. Po njegovih navedbah so v zadnjih treh letih v Mariboru zasadili 838 novih dreves, do konca letošnjega leta pa naj bi jih bilo skupaj 1.250.

Zgodba s posekom očitno še ni končana

Današnje dogajanje kaže, da se razprava o posekanih kostanjih ne končuje z napovedjo novih zasaditev. Občina je dopoldne poudarjala strokovne podlage, pridobljena soglasja, večje število novih dreves in izboljšane pogoje za njihovo rast, le nekaj ur pozneje pa so predstavniki civilne iniciative in udeleženci shoda opozarjali, da novih sadik ni mogoče preprosto enačiti z odraslimi drevesi.

Spor tako presega vprašanje sedmih kostanjev. Na eni strani je občina, ki poseg utemeljuje s strokovnimi podlagami in celovito prenovo ulice, na drugi pa iniciativa, ki zahteva odgovornost, sistemsko zaščito odraslih dreves ter večjo vlogo stroke in javnosti pri prihodnjih odločitvah.