V Sloveniji se obetajo pomembne spremembe pri dostopu do gotovine, ki bi lahko občutno vplivale tako na uporabnike kot na banke in lokalne skupnosti. Po predlogu nove zakonodaje naj bi bilo kmalu brezplačnih do pet dvigov ali pologov gotovine mesečno na bankomatih katerekoli banke, brezplačni pa naj bi bili tudi vsi dvigi in pologi na bančnih okencih. Poleg tega vlada predlaga, da bi imela naselja z več kot 1000 prebivalci najmanj en bankomat v oddaljenosti največ petih kilometrov od središča naselja, mreža bankomatov banke pa mora obsegati najmanj 70 bankomatov na 100.000 prebivalcev na ravni celotne države.

Po državi nekaj več kot 1.200 bankomatov

Gre za poskus države, da ohrani dostopnost gotovine v času, ko se mreža bankomatov postopoma krči, predvsem na podeželju. Število bankomatov v Sloveniji se namreč že več let zmanjšuje. Konec leta 2024 jih je bilo približno 1.284, kar je skoraj dve odstotni točki manj kot leto prej, dolgoročno pa se trend še izraziteje nagiba navzdol.

Banke ob tem poudarjajo optimizacijo mreže in rentabilnost posameznih lokacij, kar pomeni, da so prav manjši kraji pogosto prvi na seznamu za ukinitev. To odpira vprašanje, kaj se zgodi, ko banka presodi, da bankomat ni več ekonomsko upravičen. V takih primerih lahko njegovo ohranitev prevzame lokalna skupnost, vendar to prinaša dodatne stroške, ki jih morajo občine upravičiti z vidika dostopnosti osnovnih storitev za prebivalce. Hkrati se pojavljajo tudi varnostni izzivi: v zadnjih letih je bilo v Sloveniji uničenih ali poškodovanih več bankomatov - bodisi zaradi vlomov, eksplozij ali požigov, zadnji primer pa prihaja iz Jurovskega Dola. 

Zanimalo nas je, kako predlagane ukrepe komentirajo v OTP banki, ali njena obstoječa mreža bankomatov že dosega predpisane kriterije, koliko bankomatov trenutno upravlja in kako enakomerno so razporejene po državi, zlasti na podeželju. Ob tem je ključno tudi vprašanje, ali banka načrtuje širitev ali krčenje mreže, kako ravna z nerentabilnimi bankomati, koliko jih je bilo v zadnjem obdobju uničenih in ali pri ohranjanju dostopnosti sodeluje z lokalnimi skupnostmi ...

OTP banka: Dostopnost gotovine zagotavljamo z mrežo 400 bankomatov in sodelovanjem s Pošto Slovenije

OTP banka nam je posredovala naslednji odgovor: " V OTP banki se zavedamo pomena dostopnosti bančnih storitev, zato je naš cilj, da strankam zagotovimo varen in zanesljiv dostop do storitev, ob hkratnem upoštevanju tehnoloških sprememb, navad strank in dolgoročne vzdržnosti poslovanja.

Kot najdostopnejša banka v Sloveniji z več kot 900 bančnimi točkami omogočamo širok dostop do bančnih storitev tudi zunaj klasične mreže poslovalnic in bankomatov. Ključno vlogo pri tem ima naše sodelovanje s Pošto Slovenije, kjer lahko stranke OTP banke po vsej državi izvajajo pologe in dvige gotovine neposredno na transakcijski račun, kar pomembno dopolnjuje dostopnost v manjših krajih in na podeželju.

[[image_1_article_87127]]

V OTP banki neprestano skrbimo za varnost naših bankomatov, tudi s posodobitvijo varnostnih sistemov, pri čemer sledimo predpisom, najnovejšim standardom ter priporočilom stroke. Strankam je na voljo naša razgibana mreža z okoli 400 bankomati po vsej Sloveniji. Stranke OTP banke lahko z osebno debetno kartico OTP banke brezskrbno potujejo in brezplačno dvigujejo gotovino na bankomatih članic Skupine OTP v 8 tujih državah.

Naši strokovnjaki nenehno proučujejo poslovno mrežo in jo optimizirajo skladno s poslovno strategijo, tržnimi razmerami, gospodarskim okoljem in potrebami lokalnih skupnosti. Ker se uporaba digitalnih bančnih storitev povečuje, temu prilagajamo tudi svoje poslovne odločitve. V OTP banki bomo zato tudi v prihodnje gradili kombinacijo klasičnih in sodobnih prodajnih poti, s ciljem dolgoročne učinkovitosti, varnosti in dostopnosti bančnih storitev za prebivalce po vsej Sloveniji," so še dodali v OTP banki. 

Združenje bank Slovenije: Predlagane rešitve še preučujemo 

Obrnili smo se še na Združenje bank Slovenije, kjer so nam povedali, da je predlog zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev trenutno v fazi javne obravnave, in dodali: "V Združenju bank Slovenije v tem obdobju podrobno preučujemo predlagane rešitve ter zbiramo pripombe in stališča naših članic. Dokler ta proces ni zaključen, dokončnega in usklajenega stališča do posameznih določb predloga zakona še ne moremo podati."

Kaj se zgodi, ko bankomat postane nerentabilen?

So pa nam v nadaljevanju potrdili, da so razlike v uporabi bankomatov med urbanimi in ruralnimi območji izrazite. "V urbanih okoljih je uporaba bankomatov praviloma večja, pri čemer so bankomati večinoma nameščeni v poslovalnicah bank ali drugih varovanih objektih. Na podeželju je obseg uporabe praviloma nižji, kar pomembno vpliva na ekonomsko vzdržnost njihovega delovanja."

[[image_2_article_87127]]

Ko bankomat postane nerentabilen, banke presojajo njegovo nadaljnje delovanje ob upoštevanju dejanske uporabe, stroškov obratovanja ter varnostnih tveganj. Hkrati v okviru Združenja bank Slovenije veljajo priporočila za odgovoren in usklajen pristop k umikom bankomatov, ki jih je leta 2020 pripravil Odbor za poslovanje s prebivalstvom in potrdil Nadzorni svet Združenja.

"Ta priporočila poudarjajo, da mora banka v primeru bankomata, ki je pomemben za lokalno skupnost, o nameravanem umiku predhodno obvestiti župana ter z lokalno skupnostjo vzpostaviti dialog o možnih alternativnih oblikah dostopa do gotovine."

"Če gre za manjšo podeželsko skupnost oziroma za zadnji bankomat v kraju, banka o tem obvesti Združenje bank Slovenije, ki nato preveri interes drugih bank ali hranilnic za morebitno vzpostavitev bankomata na tem območju. Priporočila izhajajo tudi iz stališča, da v primerih, ko bankomat ne dosega zadostnega števila transakcij, a je za lokalno okolje ključen, odgovornost za njegovo ohranitev ne more biti izključno na bankah. V takšnih primerih je potrebno sodelovanje države, denimo prek instrumentov regionalnega razvoja, po potrebi pa tudi občin ali drugih lokalnih institucij, ki lahko sodelujejo pri kritju stroškov."

Dostopnost gotovine kot javna infrastruktura 

Če država presodi, da je dostop do gotovine javna dobrina, je smiselno, da država oziroma lokalne skupnosti prevzamejo aktivnejšo vlogo. To se lahko, kot pojasnjujejo v združenju, uresničuje z zagotavljanjem ustreznih lokacij, sofinanciranjem ali soupravljanjem bankomatov v okoljih, kjer zgolj tržni mehanizmi ne zagotavljajo zadostne dostopnosti.

Ali bi torej morala biti dostopnost do gotovine obravnavana kot javna infrastruktura? "Če se dostopnost do gotovine obravnava kot del javne infrastrukture, to pomeni, da mora država v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi zagotoviti sistemske in finančne pogoje za delovanje ustrezne bankomatske mreže. Predlog zakona v sedanji obliki po oceni Združenja bank Slovenije odgovornost v preveliki meri prelaga izključno na banke, ne da bi hkrati jasno opredelil okvir, mehanizme in delitev odgovornosti za uresničevanje teh ciljev," so zapisali v odgovoru. 

Tudi najnovejši ukrepi ne ustavijo napadov na bankomate

Bankomati so velikokrat tarča organiziranih in vse bolj sofisticiranih napadov. Ti so pogosto usmerjeni predvsem v manjše in odmaknjene kraje, kjer je prisotnost varnostnih služb in policije praviloma omejena, kar dodatno povečuje varnostna tveganja. Zanimalo nas je, kakšne dodatne varnostne ukrepe uvajajo banke. V Združenju bank Slovenije odgovarjajo, da banke in hranilnice stalno uvajajo dodatne varnostne ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo, uveljavljenimi standardi in dobrimi praksami na področju varovanja. "Kljub temu pa je treba poudariti, da noben tehnični ali organizacijski ukrep ne more v celoti preprečiti napadov na bankomate."