Ob bližajoči se 25. obletnici ustanovitve instituta Varuha bolnikovih pravic so se predstavniki Mestne občine Maribor poklonili prvi varuhinji bolnikovih pravic v Sloveniji, Magdi Žezlina.

[[image_3_article_89515]]

Podžupan Mestne občine Maribor Srečko Vilar in aktualna varuhinja bolnikovih pravic mag. Jasna Cajnko sta jo obiskala v Domu pod Gorco, kjer danes živi.

Institut Varuha bolnikovih pravic je bil ustanovljen leta 2001 prav v Mariboru, s čimer je mestna občina postala pionirka na področju zaščite pravic pacientov v Sloveniji.

''Orali ste ledino z veliko humanizma''

Mag. Jasna Cajnko je ob obisku poudarila, da je ideja o ustanovitvi posebnega varuha bolnikovih pravic nastala iz prepoznavanja stisk ljudi v času bolezni. »Takrat ste prepoznali, kako pomembno je, da so ljudje, ki so posebej ranljivi, ko zbolijo, deležni dodatne podpore. Orali ste ledino z veliko entuziazma, humanizma in človekoljubja,« je dejala.

Po njenih besedaj je prav delo Magde Žezlina pomembno prispevalo tudi k poznejšemu sprejetju Zakona o pacientovih pravicah. Ob tem je izpostavila še eno posebnost mariborskega modela.

»Varuhi bolnikovih pravic delujemo prostovoljno in nepoklicno. Naše vodilo je predvsem človekoljubje,« je poudarila.

[[image_4_article_89515]]

''Ljudem je treba pomagati''

Magda Žezlina je poudarila, da so jo skozi vsa leta vodile predvsem potrebe ljudi. »Ljudje so povedali, kaj potrebujejo, mi pa smo iskali možnosti, kako jim pomagati,« je dejala. Čeprav je od zaključka njenega mandata minilo že kar nekaj let, ostaja aktivna tudi danes.

»Še vedno pomagam. Pogovor včasih reši marsikaj. Ljudem povem, kam naj se obrnejo, in stvari gredo naprej. Takšna sem, najverjetneje bom ljudem poskušala pomagati dokler bom živa,« je povedala.

[[image_1_article_89515]]

Dodala je, da jo še vedno najbolj boli dejstvo, da se številni pacienti težko znajdejo v zdravstvenem sistemu. »Ni normalno, da morajo ljudje hoditi od vrat do vrat, da nekaj dosežejo. Ljudem je treba pomagati,« je opozorila.

Čakalne dobe in pomanjkanje osebnih zdravnikov ostajajo največje težave

Po besedah aktualne varuhinje se ključne težave pacientov v zadnjih letih niso bistveno spremenile.

»Ko zbolimo, smo posebej ranljivi. Takrat pričakujemo empatijo, razumevanje in občutek, da smo sprejeti kot ljudje. Komunikacija je še vedno izjemno pomembna,« je poudarila Cajnko.

Med najpogostejšimi težavami pacientov ostajajo dolge čakalne dobe in otežen dostop do osebnega zdravnika. »Ljudje opozarjajo predvsem na težave pri izbiri osebnega zdravnika in na predolge čakalne vrste. Obenem pa so danes bolj osveščeni o svojih pravicah in jih tudi bolj odločno uveljavljajo,« je pojasnila. Dodala je, da zdravstveni sistem ne prizadene le pacientov, temveč tudi zaposlene v zdravstvu.

»Imamo dvoje žrtev, paciente in zaposlene v zdravstvu. Sistemske spremembe bodo nujno potrebne,« je dejala.

Osebni stik ostaja nenadomestljiv

Strokovna sodelavka varuhov bolnikovih pravic Manja Habjanič Smager, ki delo spremlja že od začetka, poudarja, da so pacienti danes bolje informirani, vendar osebni stik ostaja ključen.

[[image_2_article_89515]]

»Ljudje še vedno potrebujejo nekoga, ki jih posluša, usmeri in jim da občutek, da so slišani. To bodo potrebovali tudi v prihodnje,« je dejala. Ob 25-letnici instituta so se sogovorniki strinjali, da je največja vrednost te funkcije prav njena dostopnost in človeški pristop.

Kot je ob zaključku povedala Magda Žezlina: »Pomembna sta dobra volja in želja pomagati. Kjer je volja je pot. Moramo si pomagati. In dokler bom le lahko, se bom trudila pomagati ljudem. To je v meni.«