Bralec iz Slovenskih goric nam je posredoval fotografijo drobnih rdečih bitij, ki so se v zadnjih dneh pojavila v vinogradih, na vrtovih, pod drevesi, tudi na betonskih in lesenih površinah. Ni vedel, ali gre za pajke ali kakšne druge živali, vprašal se je tudi, ali morda povzročajo škodo na vinski trti, vrtninah in podobno.
[[image_2_article_88930]]
Dr. Tomi Trilar, vodja kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, pojasnjuje, da gre za primerek rdeče žametne pršice, torej predstavnika družine Trombidium holosericeum. Gre za tipične drobne, rdeče obarvane pršice, velike nekaj milimetrov. Te živali ne spadajo med pajke, temveč v red pajkovcev, kamor poleg teh uvrščamo tudi pajke, suhe južine, škorpijone, psevdoškorpijone ...
Gre za neškodljiva bitja
"Živijo v prsti in v toplih spomladanski dneh prilezejo iz tal ter lazijo po drevesnih deblih. Ko se prst izsuši, prilezejo na prosto in iščejo vlago. V teh sušnih razmerah je to normalen pojav," razloži Trilar. Nadaljuje, da jih najdemo tudi v Slovenskih goricah, običajno na trti v vinogradih, orehih, na gospodarskih poslopjih ...
Gre za popolnoma neškodljiv organizem, ki ne dela škode na rastlinah. Prehranjuje se z glistami, skakači, drugimi pršicami, pa tudi z mrtvimi ostanki talnih živali. "Ni nobene potrebe, da bi jih uničevali. Kadar naletimo nanje, jih raje občudujmo, saj gre za lepa žametna bitja. Sicer pa so koristne, saj plenijo tudi škodljive gliste in pršice."
[[image_1_article_88930]]
V povrhnjici imajo pigment
Rdeča barva oziroma pigment v povrhnjici deluje opozorilno. Z njo plenilcem sporočajo, da niso užitne, poleg tega pa deluje kot naravna zaščita pred ultravijoličnimi žarki. V primeru, da pršice pohodimo ali kakorkoli drugače stisnemo, se na obutvi ali na naših rokah pojavijo madeži.
Masovnemu pojavu rdečih žametnih pršic na prostem bomo priča, dokler bo suho. Ko se bo spet vrnila vlaga, pa se bodo znova umaknile v prst.
