Nacionalna pobuda »Polni zagona – Kolesarimo v službo« spodbuja prebivalce Slovenije, da za vsakodnevne poti namesto avtomobila izberejo kolo. S tem se ne krepi le telesna pripravljenost in zmanjšuje stres, temveč ljudje aktivno prispevajo k čistejšemu okolju. 

Projekt traja sedem tednov

V projektu, ki traja sedem tednov, imajo kolesarji iz vse Slovenije možnost, da se prijavijo in sodelujejo, prav tako pa imajo možnost tudi podjetja, da prijavijo svoje zaposlene, jih motivirajo in s tem vzpostavljajo pomembno kolesarsko infrastrukturo. Organizatorji so se odločili, da pobudo letos predstavijo prav v Mariboru, ki je v zadnjih letih naredila precej korakov k izboljšanju kolesarske infrastrukture in ozaveščanju meščanov o pomembnosti kolesarjenja. Po enem tednu pobude, se je k projektu že prijavilo več kot 2000 kolesarjev, prav tako pa se je podvojilo število delodajalcev, ki so prijavili svoje zaposlene.

Sodeloval je pri vseh akcijah

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je uvodoma povedal, da se pobude udeleži vsako leto, saj je tudi sam kolesar, z zanimanjem pa spremlja, kako so se pogoji za kolesarjenje v državi izboljšali v preteklih letih. Iz vidika ministrstva sta kolesarjenje in njena infrastruktura zelo pomembna, saj so v državi v zadnjih sedmih letih zgradili preko 500 kilometrov stez, obenem pa vodili statistiko glede zraka, rabe energije, izpustov toplogrednih plinov, hrupa in zraka.

[[image_1_article_88333]]

Obenem je Vajgl pohvalil cilj mesta Maribor, da z novo trajnostno strategijo doseže dvig dnevne mobilnosti za 5 odstotkov, na ravni države pa bodo še dalje spodbujali tovrstne pobude in omogočili tudi subvencije za e-kolesa. Vajgl je mnenja, da so delavci, ki pridejo na delo s kolesom bolj produktvni:

»Tudi delodajalci se čedalje bolj zavedajo, da so tisti delavci, ki pridejo s kolesom v službo, bolj zdravi, sodeč po nekaterih raziskavah pa tudi bolj produktivni. Tudi sam, ko se zjutraj pripeljem s kolesom v službo, namesto da bi stal v gneči v avtomobilu, pridem veliko bolj poln zagona za delovne potrebe.«

Vajgl se je prav tako zahvalili Nizozemski za sodelovanje v projektu, saj so prav oni postavili zgled za vse ostale države. Vajgl upa, da bo tudi Slovenija nekoč dosegla tako visoke standarde glede kolesarjenja kot so jih na Nizozemskem.

Nizozemska veleposlanica navdušena nad projektom in Mariborom

Veleposlanica Kraljevine Nizozemske, njena ekscelenca Janneke Cecilia Vrijland, je povedala, da je to njen prvi obisk Maribora, ter da je nad videnim navdušena.

»Tudi v dežju je mogoče videti, da Maribor postaja kolesarjem prijazno mesto. Maribor ima lastnosti, zaradi katerih so mesta uspešna pri razvoju kolesarstva. Ima močan občutek skupnosti, kompaktno urbano zasnovo in bližino med soseskami, delovnimi mesti in šolami, ki jim jo zavidajo številne večje metropole. Župan mi je pravkar razložil, da lahko od tukaj v petnajstih minutah praktično dosežeš katerokoli storitev, ki jo potrebuješ.«

Veleposlanica je ob tem spomnila na to, da trajnostna mobilnost ne pomeni odrekanja, temveč gre za ustvarjanje prijetnejšega prostora za vse udeležence. Nizozemska je tako uspešna pri tem zaradi vlaganj v kolesarske poti, prav tako pa zato, ker so njeni državljani ugotovili, kako koristno je kolesarjenje za vse. Njihovi državljani so zaradi tega bolj zdravi, saj v povprečju živijo šest mesecev dlje, prav tako pa so raziskave pokazale, da kolesarjenje na Nizozemskem vsako leto prepreči približno šest tisoč petsto prezgodnjih smrti. Poleg zdravstvenih koristi, ima kolesarjenje tudi pozitiven učinek na gospodarstvo, saj je ena redkih prometnih naložb, kjer namesto izgube dolgoročno prinaša dobiček.

[[image_2_article_88333]]

»Nizozemska je seveda ponosna na sodelovanje s Slovenijo. Ne verjamemo, da obstaja en sam model, ki bi ga bilo mogoče preprosto kopirati. Maribor ima svojo geografijo - ki mu jo nekoliko zavidamo, tudi zaradi te čudovite reke - svojo zgodovino in svoj značaj. Lahko pa se drug od drugega zagotovo učimo.«

Prebivalcem Maribora je ob zaključku govora še namenila besede, da če gredo jutri v službo s kolesom, soustvarjajo boljšo različico svojega mesta.

Promet ni samo avto in avtobus

Župan Mestne občine Maribor, Aleksander Saša Arsenovič, je v svojem govoru še enkrat več poudaril, da promet ni samo avto in avtobus, temveč da je promet tudi pešec in kolesar. Meni, da je Maribor in Slovenija na dobri poti k boljšemu razumevanju in pomembnosti pešcev in kolesarjev, v občini pa si prizadevajo, da se to tudi udejanja v čim večji meri.

[[image_3_article_88333]]

Mestna občina že izvaja precej projektov v tej smeri, eden izmed ciljev pa je tudi postopno umikanje pločnikov oziroma robnikov:

»Vsi novi projekti gredo v smeri, da umikamo pločnike, saj je bil pločnik narejen zato, da lahko avto hitreje vozi in ne ogroža pešca. Danes si bomo te prostore delili skupaj pešci, kolesarji in avti. Vse te ulice, ki gredo sedaj proti parku, bodo drugačne, zmanjšali smo tudi prostor vozišča iz 3,3 metrov na 2,8 metra, kar pomeni da lahko tisti prostor izkoristimo za drevesa, klopce ali stojala za kolesa.«

Arsenovič je prav tako opomnil na uspeh kolesarske mreže MBajk, ki beleži izjemne rezultate, prav tako pa se namerava mreža širiti še naprej. Občina se s tem hitreje odziva na potrebe ljudi, s tem pa tudi postaja »zeleno, aktivno in s tem tudi bolj dolgoživo mesto«.

28. maja bo možno brezplačno popravilo koles

V sklopu projekta Polni zagona se obeta sedem popravljalnic po več mestih po Sloveniji. V Mariboru, bo popravljalnica 28. maja na Trgu Leona Štuklja, potekala pa bo med trinajsto in devetnajsto uro. Na ta dan si bodo občani in občanke lahko brezplačno servisirali kolo in ga morda uporabili za vožnjo na delo.

Maribor potrebuje še boljšo infrastrukturo

Po mnenju Žige Ozvaldiča, predsednika Mariborske kolesarske mreže, potrebujejo kolesarji boljšo kolesarko infrastrukturo, ki bo bolj varna in bolj udobna, želi pa si tudi več parkirišč za kolesa. Čeprav je Maribor v zadnjih letih na tem področju napredoval, pa Ozvaldič meni, da je v mestu še prostora za večje ozaveščanje in promoviranje kolesarjenja, še posebej bi se morale še bolj aktivno vključiti tako občine kot tudi šole in nevladne organizacije. Ob tem je Ozvaldič pohvalil Mestno občino Maribor za to, da je prepoznal kolesarjenje in ga uvrstil v enega izmed petih stebrov v celostni prometni strategiji.

[[image_4_article_88333]]

Ozvaldič je v svojem govoru namenil tudi kritiko in sicer glede ureditve na Titovi cesti, prav tako pa bi si zaradi visokega števila kraj koles, želel več prostorov za varno shranjevanje koles, kot je denimo pri železniški postaji. Če bi bilo več takšnih varovanih prostorov, bi se lahko povečalo tudi število kolesarjev, ki se zaradi vrednosti svojih koles morda ne želijo z njimi voziti po mestu. Kot predlog je podal, da bi lahko po vzoru tujine, občina zapuščene prostore preuredila v kolesarnice, saj je ravno manko teh prostorov ena izmed največjih težav.

»To so ukrepi, ki delajo mesta, kolesarska mesta in s takimi ukrepi bomo lahko procent dvignili tako kot je zapisan v celostni prometni strategiji.«

Pobuda »Polni zagona« vztrajno raste

Nela Halilović iz Inštituta za politike prostora - IPOP je v svojem govoru izjavila, da pobuda Polni zagona raste po številu posameznikov, ekip, pa tudi po številu delodajalcev, ki prepoznavajo, da se spremembe začnejo pravzaprav že na poti, vsakodnevni poti v službo.

»Pri Polni zagona vidimo delodajalce kot pomembno kolesje sprememb tudi na sistemski ravni. Ko delodajalci omogočijo neko osnovno infrastrukturo, ko zaženejo različne spodbude za tiste, ki kolesarijo v službo, lahko prihod na delo s kolesom hitro iz izjeme postane navada. In prav to je eden izmed glavnih ciljev pobude Polni zagon: Kolesarimo v službo, normalizirati vsakdanji prihod s kolesom.«

Halilović je omenila, da podatki kažejo, da bi se večina poti z avtomobilom lahko naredile tudi s kolesom, s tem pa bi ljudje lahko tudi prihranili. Potrebna je le majhna odločitev, ki pa lahko ustvari veliko razliko. V tem času, ko se svet sooča z nestabilnimi cenami energentov, geopolitičnimi napetostmi in veliko odvisnostjo od uvožene nafte, je po njenem mnenju čas za rešitve, ki dejansko spodbujajo zmanjšanje porabe energije.

[[image_5_article_88333]]

»Kolesarjenje je v bistvu ena najhitrejših, cenovno dostopnih in energetsko učinkovitih možnosti. Omogoča večjo neodvisnost, nižje stroške in bolj predvidljive poti. Vsakdanje kolesarjenje pravzaprav postaja pomemben del naše odpornosti, hkrati pa seveda prinaša številne druge koristi, še posebej na poti v službo.«

Kampanja se zato začenja s sloganom »Sami izbiramo, kako začeti dan«, pri tem pa priporočajo uporabo kolesa. Ob tem je Halilović povabila posameznike, ekipe in delodajalce, da se pridružijo pobudi, ter da skupaj postopoma spremenijo vsakdanje potovalne navade v bolj prijetne, zdrave in trajnostne.